TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Reviziji se delno ugodi in se sodbi sodišča prve in druge stopnje v zvezi s plačilom 69.371,91 EUR (prej 16.624.285 SIT - škoda v zvezi z denarno kaznijo in stroški kazenskega postopka) razveljavita in zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Glede stroškov postopka razveljavitve kazenske sodbe in stroškov pravdnega postopka proti gozdnemu gospodarstvu se revizija zavrže.

3. V ostalem se revizija zavrne.

Pravilno je stališče revidenta, da je zahtevek a) pravočasno uveljavljal s tožbo in zato ni nastopilo zastaranje terjatve. Prenehanje pravice do sodnega varstva je glede sporne terjatve urejeno v Zakonu o kazenskem postopku - ZKP. Ob nastanku obveznosti je bil v veljavi ZKP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 3/90) in bi v skladu s 542. členom tega zakona triletni zastaralni rok res potekel pred vložitvijo tožbe 29.10.1996. Vendar pa je glede zastaranja sporne terjatve odločilno, da je pred nastopom zastaranja dne 1.1.1995 pričel veljati ZKP/94, ki je poleg enake določbe o zastaranju, kot jo je imel že prejšnji zakon (539. člen ZKP/94), uvedel v prehodnih določbah še posebno določbo o zastaranju (562. člen ZKP/94), po kateri osebam, ki so bile neupravičeno obsojene pred 1.1.1954 in katere zaradi poteka roka iz prvega odstavka 539. člena tega zakona ne bi mogle uveljavljati pravice do povrnitve škode, ta pravica zastara v treh letih od dneva, ko začne veljati ta zakon (1.1.1995). Ob uveljavitvi ZKP/94 se je nehal uporabljati ZKP/77 (glej določbe 565. člena ZKP/94). Zato je treba glede zastaranja sporne terjatve upoštevati 562. člen ZKP/94, po katerem bi zastaranje nastopilo šele 3.1.1998, torej po vložitvi tožbe.