Navigacija
Portal TFL

TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

VSL sodba I Cp 1323/2016 - pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobra vera – zavest o lastništvu – prepričanje o lastništvu – zmota o lastništvu – opravičjiva z...

SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
28.9.2016 0:00:00
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cp 1323/2016
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0085862
SENAT, SODNIK
dr. Vesna Bergant Rakočević (preds.), Irena Veter (poroč.), Zvone Strajnar
INSTITUT VSRS
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobra vera – zavest o lastništvu – prepričanje o lastništvu – zmota o lastništvu – opravičjiva zmota – skrbnost posestnika – pravni naslov – trditvena podlaga
PODROČJE VSRS
STVARNO PRAVO – ODZ
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi. II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 793,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne dalje do plačila.
JEDRO
Priposestvovanje na podlagi okupacije oziroma gole posesti nepremičnine ni mogoče. Za priposestvovanje namreč ne zadošča le dejanska oblast nad stvarjo, temveč mora biti podan tudi voljni element, ki se kaže v zavesti o lastništvu nepremičnine. Slednje pomeni, da je posestnik v zmoti glede tega, komu stvar dejansko pripada. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, da ni lastnik, temveč mora biti zmota tudi opravičljiva. Dobra vera mora imeti neko otipljivo podlago, razlago oziroma utemeljitev. Zmota o lastništvu bo tako opravičljiva zgolj tedaj, ko je posestnik na podlagi konkretnih okoliščin utemeljeno menil, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice, t.j. pravni naslov, pridobitni način in razpolagalna sposobnost. Pogoj za dobrovernost posestnika je torej, da ima nek pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, ni pa potrebno, da bi bil pravni naslov tudi veljaven. Zmota o lastništvu je lahko opravičljiva le v primerih, ko je posestnik ob pridobitvi nepremičnine ravnal vsaj s povprečno skrbnostjo. Tožnik ni ravnal skrbno, saj lastništva nepremičnine nikoli ni preveril v zemljiški knjigi, po očetovi smrti leta 1972 pa se tudi ni pozanimal o obsegu zapuščine. V okoliščinah, ko tožnik očitno ni vedel ničesar o pravnem poslu, s katerim naj bi oče nepremičnino kupil, bi se od povprečno skrbnega posestnika vsekakor pričakovalo, da bi vsaj ob smrti očeta preveril pripadnost stvari.

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window