Navigacija

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota (SD OPN 1)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 54-2390/2016, stran 7967 DATUM OBJAVE: 12.8.2016

VELJAVNOST: od 27.8.2016 / UPORABA: od 27.8.2016

RS 54-2390/2016

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 27.8.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 27.5.2020: ŠE V OBDELAVI.

Uradni list RS, št. 54/16

Časovnica

Na današnji dan, 27.5.2020 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 27.8.2016
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

2390. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota (SD OPN 1)

 
 
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) in 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 – UPB, 49/10 in 39/15) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 14. redni seji dne 30. junija sprejel
 

O D L O K 
o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota (SD OPN 1)

 

I. UVODNI DOLOČBI

 

1. člen

(predmet odloka)

 
(1)
S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt Mestne občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: prostorski načrt).
 
(2)
Prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. Prostorski načrt velja za celotno območje Mestne občine Murska Sobota in je podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor.
 
(3)
Prostorski načrt je usklajen z mnenji nosilcev urejanja prostora oziroma s predpisi z njihovih delovnih področij.
 

2. člen

(vsebina prostorskega načrta)

 
(1)
Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.
 
a)
Strateški del prostorskega načrta določa:
 
-
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
 
-
zasnovo prostorskega razvoja občine,
 
-
zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
 
-
usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
 
-
usmeritve za razvoj v krajini,
 
-
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
 
-
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev,
 
-
koncept prostorskega razvoja mesta Murska Sobota.
 
b)
Izvedbeni del prostorskega načrta določa:
 
-
enote urejanja prostora,
 
-
območja namenske rabe prostora,
 
-
dopustno rabo prostora,
 
-
prostorske izvedbene pogoje.
 
(2)
Sestavni deli prostorskega načrta so:
 
-
besedilo prostorskega načrta (odlok) s prilogami,
 
-
grafični del prostorskega načrta,
 
-
priloge prostorskega načrta.
 
(3)
Priloge k besedilu prostorskega načrta so:
 
-
Priloga 1: Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni za posamezna območja podrobnejše namenske rabe,
 
-
Priloga 2: Zahtevano število parkirnih mest za različne vrste objektov,
 
-
Priloga 3: Pomen izrazov in kratic, uporabljenih v odloku.
 
(4)
Grafični prikazi prostorskega načrta so:
 
a)
Grafični prikazi strateškega dela:
 
-
zasnova prostorskega razvoja občine,
 
-
zasnova gospodarske javne infrastrukture,
 
-
okvirna območja naselij,
 
-
usmeritve za prostorski razvoj občine.
 
b)
Grafični prikazi izvedbenega dela so:
 
-
pregledna karta občine,
 
-
pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,
 
-
prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture,
 
-
legenda.
 
c)
Grafični prikazi posebnega dela so:
 
-
prikazi vzhodne obvoznice,
 
-
prikazi zahodne obvoznice.
 
(5)
Obvezne priloge prostorskega načrta so:
 
-
izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
 
-
prikaz stanja prostora,
 
-
strokovne podlage,
 
-
smernice in mnenja,
 
-
obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta,
 
-
povzetek za javnost in
 
-
okoljsko poročilo.
 

II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA

 

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja Mestne občine Murska Sobota

 

3. člen

(analiza stanja)

 
(1)
Mestna občina Murska Sobota leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, na osrednjem Ravenskem, med Muro na jugu in Ledavo na severu, na povprečni višini 190 m nad morjem. Meji na sosednje občine Tišina, Puconci, Moravske Toplice in Beltinci z območja Prekmurja in na Veržej, Križevci in Radenci z območja Prlekije. Nedaleč od občine so sosednje države Avstrija, Madžarska in Hrvaška. Bližina dveh evropskih držav je imela že v preteklosti pomembno vlogo v razvoju širšega območja. Predvsem je osrednji del Prekmurja z mestom Murska Sobota pomembno prometno vozlišče, kjer se stekajo poti iz vzhodne in severne Evrope (glavna cesta, železnica), s prometno in družbeno infrastrukturo pa povezuje tudi vse okoliške lokalne skupnosti.
 
(2)
Mestna občina meri 64,4 km2 in šteje 19.313 prebivalcev (Registrski popis 2011). Vključuje mesto Murska Sobota in 11 naselij, ki jim pripadajo enako imenovane katastrske občine Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Rakičan, Rakičan – Jezera, Satahovci in Veščica ter na novo ustanovljeno romsko naselje Pušča, ki leži v k.o. Černelavci. Središče mestne občine je mesto Murska Sobota, ki je pomembno prometno središče širše regije. Šteje 11.427 prebivalcev (Centralni register prebivalcev in Register tujcev, stanje leta 2013) in zavzema površino 14,5 km2. Pomembno vlogo kot regijsko središče je imela Murska Sobota s svojim zaledjem že v preteklosti.
 
(3)
Občina šteje 19.313 prebivalcev (Registrski popis 2011), od tega je 9.130 moških in 10.183 žensk. Število prebivalstva je naraščalo od leta 1961 do leta 1991 v mestu Murska Sobota z indeksom 2,12 v ostalih naseljih pa 1,32. Od leta 1991 prebivalstvo v povprečju upada (indeks 2002/1991 – 0,94), vendar na račun mesta, kjer je indeks 0,89. V ostalih naseljih v povprečju prebivalstvo narašča tudi v zadnjih letih in sicer z indeksom 1,07. Povprečna starost prebivalcev v občini je 39,7 let, kar je na povprečju Slovenije (39,5 let), več od povprečja Upravne enote (38,8) in manj od povprečja v statistični regiji (40,0 let). Največ prebivalcev je v mestu Murska Sobota (v deležu kar 61,9), v ostalih naseljih pa sorazmerno z velikostjo naselja. Naselja so enakomerno, v radiju do 5 km, razporejena okrog mesta, kar zagotavlja dobro dostopnost do družbenih funkcij mesta.
 
(4)
Po izobrazbeni strukturi je v mestni občini več oseb z višjo in visoko izobrazbo (15,34 %) kot v upravni enoti (8,38 %), statistični regiji (7,95 %) in Sloveniji (12,93 %). Po drugi strani pa je v občini kar 4,3 % prebivalstva brez oziroma z nepopolno osnovno šolo. Največ v naselju Černelavci (22,3 %), in sicer na račun romskega naselja Pušča, ki je v statistiki del naselja Černelavci. Brez naselja Černelavci je odstotek oseb z nepopolno osnovno šolo v občini le 2,4 %, kar je manj kot v upravni enoti (6,21 %), statistični regiji (5,93 %) in Sloveniji (6,95 %). Odstotek prebivalstva s srednjimi šolami je enak povprečju ostalih enot. Torej je v mestni občini dokaj dobra izobrazbena struktura.
 
(5)
Območje mestne občine je po površini izrazito kmetijsko, saj kar 3.924 ha ali 61 % celotne površine zavzemajo najboljša kmetijska zemljišča. Tudi glede dejanske rabe je pretežni del območja občine namenjen njivam in vrtovom (62,93 %). Vendar v občini kmetijska dejavnost ni vodilna panoga. Tudi v okoliških naseljih, ki sicer imajo še kmečki značaj, je vse manj kmetij, kjer se intenzivno ukvarjajo s poljedelstvom ali živinorejo. Posamične kmetije v kmečkih naseljih (največ jih je v Bakovcih in Satahovcih), se usmerjajo bolj v rejo živine. V kmetijskih dejavnostih je zaposlenih le 2,9 % prebivalstva občine.
 
(6)
Gospodarski razvoj občine je usmerjen v industrijo in obrt ter storitvene dejavnosti, kjer ima kmetijska predelovalna industrija že veliko tradicijo. Industrijski obrati so pretežno v mestu Murska Sobota. V storitvenih dejavnostih je zaposlenih kar 57,6 % prebivalstva.
 
(7)
Mesto Murska Sobota je širše regijsko središče s pomembno prometno funkcijo in povezovanjem s sosednjima državama Avstrijo in Madžarsko. Ostala naselja so kvalitetna bivalna območja brez pomembnejših funkcij. Zaradi bližine mesta (najbolj sta oddaljeni naselji Bakovci – 3,5 km in Kupšinci – 3,0 km) v naseljih ni potrebe po razvoju družbenih in gospodarskih dejavnosti, saj prebivalci le-te zadovoljujejo v mestu.
 
(8)
Vsa naselja v Mestni občini Murska Sobota so neposredno navezana na mesto s cestnimi povezavami, ki omogočajo dostopnost. Vendar so to istočasno kategorizirane ceste z medkrajevnim prometom, kar povzroča preobremenjenost in posledično zastoje ob konicah. Predvsem ni ustrezne povezave med severnim, zahodnim in južnim delom mesta. Javni promet je urejen na zadovoljivi ravni, urejene šolske in delavske avtobusne linije do končnih naselij Kupšinci, Bakovci, Krog in Rakičan ter mestni avtobusni promet med mestnim središčem in aktualnimi lokacijami na obrobju mesta (trgovski centri, šole).
 
(9)
Na območju občine so nahajališča proda in peska. Izkazan je interes za nadaljnje izkoriščanje mineralnih surovin s povečanjem gramoznic ob avtocesti. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), v katerem se določi podrobnejše pogoje. Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
 
(10)
V mestni občini so posebna ogrožena območja poplavna območja ob vodotokih ter posamični proizvodni objekti v kmetijskih območjih in v gospodarskih conah. Poplavna območja predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje dejavnosti. Občina zato med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče oziroma prostorski razvoj na teh območjih načrtuje z ustreznimi zaščitnimi ukrepi iz občinskega načrta zaščite in reševanja.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window