Navigacija
Portal TFL

TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Up-74/98 - Ustavna pritožba L. R. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 5/96 z dne 3.12.1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II ...

OPOMBA US RS
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Up-74/98
VRSTA ZADEVE
ustavna pritožba
INTERNA OZNAKA
US19241
GESLA
Delitev skupnega premoženja. Obligacijski in stvarnopravni zahtevki. Sodna praksa drugih vrhovnih sodišč, uporaba. Pravice invalidov. Pravice iz ustvarjalnosti. Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Predhodno izčrpanje vseh pravnih sredstev kot procesni pogoj za vložitev ustavne pritožbe. Načelo enakosti pred zakonom. Prepoved mučenja. Varstvo osebnosti in dostojanstva. Enako varstvo pravic. Pravica do sodnega varstva. Pravica do zasebne lastnine in dedovanja.
NAPADENI AKT
Ustavna pritožba L. R. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 5/96 z dne 3.12.1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1539/94 z dne 23.2.1995 in sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, št. V P 672/91-148 z dne 14.4.1994
OBJAVA
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VLAGATELJ
VRSTA AKTA
drugi akti
VRSTA ODLOČITVE
sklep
VRSTA REŠITVE
nesprejem ustavne pritožbe
IZREK
Ustavna pritožba L. R. zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani in sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani se ne sprejme v obravnavo.
EVIDENČNI STAVEK
Primeri sodne prakse Vrhovnih sodišč drugih republik bivše SFRJ glede pravice do enakega varstva pravic v sodnem postopku pred rednimi sodišči Republike Slovenije ne morejo biti relevantni. Če gre zgolj za očitek nepravilne uporabe materialnega prava, ki na raven človekovih pravic in svoboščin ne posega, bi Ustavno sodišče kvečjemu lahko presojalo, ali je izpodbijana sodba očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve. V tem primeru bi namreč lahko šlo za kršitev enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, ki vključuje tudi prepoved sodniške samovolje oz. arbitrarnosti. Vendar izpodbijanim sodbam v obravnavanem primeru takšnih pomanjkljivosti gotovo ni mogoče očitati. Tudi če bi bila odločitev sodišča napačna in bi po pritožnikovih zatrjevanjih tožnica imela le obligacijski zahtevek in ne stvarnopravnega, taka odločitev sodišča samo zato ne bi mogla pomeniti kršitve pravice do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave). Pritožnikovo premoženje namreč ne bi bilo zaradi spremembe pravne narave premoženjskega zahtevka nič večje. Dodelitev posojila iz kadrovskih sredstev družbe, kjer je bil pritožnik zaposlen ne sodi med pravice iz ustvarjalnosti, ki jih zagotavlja 60. člen Ustave; določbe 52. člena Ustave pa invalidom zagotavljajo določene pravice, ki so odraz uresničevanja načela socilane države in ne pomenijo nekih posebnih pravic, ki bi jih lahko uveljavljali v civilnopravnih premoženjskih razmerjih. Glede kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave) pritožnik ni izkazal, da je izčrpal vsa pravna sredstva (51. člen ZUstS).

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window