-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
VSRS Sodba VIII Ips 18/2024 - delovno razmerje - pogodbena kazen - odpovedni rok - prenehanje opravljanja dela
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Delovno-socialni oddelek
DATUM ODLOČBE
28.5.2024
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sodba VIII Ips 18/2024
INTERNA OZNAKA
VS00075813
SENAT, SODNIK
mag. Marijan Debelak (preds.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, dr. Mateja Končina Peternel, Samo Puppis
INSTITUT VSRS
delovno razmerje - pogodbena kazen - odpovedni rok - prenehanje opravljanja dela
PODROČJE VSRS
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
I. Revizija se zavrne.
II. Tožeča stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v znesku 336,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.
II. Tožeča stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v znesku 336,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.
JEDRO
Pri presoji o dopustitvi (smiselne) uporabe instituta pogodbene kazni je treba upoštevati podrejen in odvisen položaj delavca proti delodajalcu tako ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi, kot med obstojem delovnega razmerja. Eden od namenov delovnega prava je omilitev takšnega položaja. Ta namen se izraža preko kogentnih zakonskih določb delovnega prava, upoštevati pa ga je treba tudi pri presoji dopustne uporabe institutov civilnega prava na področju delovnih razmerij.
Dopuščanje pogodbene kazni v času trajanja delovnega razmerja in ob njegovem prenehanju bi poslabšalo položaj delavca oziroma bi še dodatno izboljšalo položaj delodajalca. Delodajalčev položaj bi bil lažji tudi na postopkovnem področju, saj bi za ugoditev zahtevku iz naslova pogodbene kazni zadoščala že delavčeva kršitev obveznosti, ki ima objektivne znake protipravnega ravnanja, pri tem pa vzrok za kršitev izvira iz sfere delavca, ki bi moral izpolniti neko obveznost. Nepomembno pa bi bilo dejstvo nastale škode in njena višina - za razliko od odškodninske odgovornosti. Obstoj škode namreč ni predpostavka za nastanek pravice do pogodbene kazni.
Dopuščanje pogodbene kazni v času trajanja delovnega razmerja in ob njegovem prenehanju bi poslabšalo položaj delavca oziroma bi še dodatno izboljšalo položaj delodajalca. Delodajalčev položaj bi bil lažji tudi na postopkovnem področju, saj bi za ugoditev zahtevku iz naslova pogodbene kazni zadoščala že delavčeva kršitev obveznosti, ki ima objektivne znake protipravnega ravnanja, pri tem pa vzrok za kršitev izvira iz sfere delavca, ki bi moral izpolniti neko obveznost. Nepomembno pa bi bilo dejstvo nastale škode in njena višina - za razliko od odškodninske odgovornosti. Obstoj škode namreč ni predpostavka za nastanek pravice do pogodbene kazni.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.