Navigacija

Odlok o razglasitvi cerkve Marijinega vnebovzetja na Dobrovi pri Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 103-4539/2009, stran 14006 DATUM OBJAVE: 14.12.2009

VELJAVNOST: od 29.12.2009 / UPORABA: od 29.12.2009

RS 103-4539/2009

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 29.12.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 8.8.2020: ŠE V OBDELAVI.

Uradni list RS, št. 103/09

Časovnica

Na današnji dan, 8.8.2020 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 29.12.2009
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

4539. Odlok o razglasitvi cerkve Marijinega vnebovzetja na Dobrovi pri Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena

 
 
Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08), 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Naš časopis: 252/99, 351/08) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Ljubljana je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 16. redni seji dne 2. 12. 2009 sprejel
 

O D L O K
o razglasitvi cerkve Marijinega vnebovzetja na Dobrovi pri Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena

 

1. člen

 
Z namenom, da se ohranijo kulturne, zgodovinske in umetnostno-arhitekturne vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno-arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine: EŠD 1771 Dobrova pri Ljubljani – Cerkev Marijinega vnebovzetja.
 

2. člen

 
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
 
Romarska cerkev, obdana s pokopališčem, je bila zgrajena na prostoru srednjeveške predhodnice v letih 1713 do 1716, po načrtih stavbenika Gregorja Mačka. Osmerokotno ladjo in prezbiterij prekrivata kupoli, nad ladjo je razgibano členjena svetlobnica. Zvonik ob zahodni fasadi je bil leta 1752 povišan in barokiziran. Kupolo prezbiterija in svetlobnico je v letih 1876 in 1979 poslikal Matija Bradaška. Cerkvena oprema je večina iz 19. stoletja. Glavni oltar je delo Mateja Tomca iz leta 1853, Marijin kip je iz leta 1799, kipi cerkvenih učiteljev, delo Henrika Mihaela Löhra, so iz starejšega baročnega oltarja. Slika Vizija sv. Filipa Nerija, delo rimskega umetnika Michelangela Ricciolinija iz leta 1709, postavljena na slavoločni steni, je bila prvotno v ljubljanski stolnici.
 

3. člen

 
Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Dobrova, na parceli št. *1141/4. Vplivno območje spomenika obsega enoto dediščine EŠD 17242 Dobrova pri Ljubljani – Pokopališče z enoto dediščine EŠD 17164 Dobrova pri Ljubljani – Kapela sv. Marije Magdalene ter travnate površine vzhodno, zahodno in južno od pokopališča. Vplivno območje obsega parcele št. 1141/10, 1143/9, 1143/4, 1143/8, 1143/3, vse k.o. Dobrova.
 
Cerkev z vplivnim območjem stoji v območju arheološke dediščine EŠD 22671 Dobrova pri Ljubljani – Arheološko najdišče Dobrova.
 
Meji spomenika in vplivnega območja sta vrisani na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
 
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKDS, OE Ljubljana).

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window