Navigacija
Portal TFL

TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

U-I-78/16, Up-384/16 - Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr. i...

OPOMBA US RS
¤
OPRAVILNA ŠTEVILKA
U-I-78/16, Up-384/16
VRSTA ZADEVE
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktovustavna
INTERNA OZNAKA
US32018
GESLA
1.5.51.2.6 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Zavrnitev ustavne pritožbe. 1.5.51.1.13.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Ugotovitev, da je predpis skladen - Z ustavo. 5.2 - Temeljne pravice - Enakost „(14.2)“. 4.7.4.1.6.1 - Ustanove - Pravosodni organi - Organizacija - Člani - Položaj - Nezdružljivost. 4.7.4.1.5 - Ustanove - Pravosodni organi - Organizacija - Člani - Prenehanje funkcije. 1.5.5.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Ločena mnenja članov - Odklonilna mnenja. 1.4.10.6 - Ustavno sodstvo - Postopek - Vmesni postopki - Izločitev sodnika.
NAPADENI AKT
Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr. in 17/15) (ZSS), 1. odst. 44. čl. in 45. čl. Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 365/2014 z dne 24. 2. 2016 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča v Ljubljani št. I U 444/2013 z dne 4. 6. 2014
OBJAVA
Uradni list RS
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VLAGATELJ
Tadeja Zima Jenull, Ljubljana
VRSTA AKTA
zakonposamični akt
VRSTA ODLOČITVE
odločba
VRSTA REŠITVE
ugotovitev – ni v neskladju z Ustavo/zakonom zavrnitev
IZREK
Prvi odstavek 44. člena in 45. člen Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr. in 17/15) nista v neskladju z Ustavo.   Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 365/2014 z dne 24. 2. 2016 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča v Ljubljani št. I U 444/2013 z dne 4. 6. 2014 se zavrne.
EVIDENČNI STAVEK
Sodniki, ki so po določenem času ponovno izvoljeni v sodniško funkcijo, in tisti, ki to funkcijo neprekinjeno opravljajo, so v različnem položaju, zato jih lahko zakonodajalec različno obravnava. Načelo varstva zaupanja v pravo posamezniku zagotavlja, da mu država pravnega položaja ne bo arbitrarno poslabšala, to je poslabšala brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Zakon o sodniški službi (ali kateri drug zakon) ne določa (in nikoli ni določal), da morajo biti sodniki, ki jim sodniška funkcija preneha, ob ponovni izvolitvi uvrščeni v isti plačni razred oziroma naziv, ki so ga pridobili z napredovanjem pred prenehanjem sodniške funkcije. Zato o pridobljenih pravicah v smislu 2. člena Ustave ni mogoče govoriti. Zahteva po upoštevanju napredovanj iz prvega mandata ob ponovni izvolitvi v sodniško funkcijo tudi ne izhaja iz Ustave. Ureditev razvrščanja v plačne razrede ob ponovnem imenovanju za sodnika (in na splošno ureditev pravic sodnikov, ki so ponovno izvoljeni) sodi v polje proste presoje zakonodajalca. Izpodbijane določbe Zakona o sodniški službi ne učinkujejo neposredno. Predpostavka za vložitev pobude v takšnih primerih je tudi pogoj izčrpanosti pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere je bila sprejeta odločitev v njegovi zadevi, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. Ker pobudnica očitkov o neskladju izpodbijane ureditve s prepovedjo diskriminacije (na podlagi starosti) ni uveljavljala že v postopku pred rednimi sodišči, čeprav je to možnost imela (tožba, revizija), v materialnem smislu ni izčrpala pravnega sredstva. Pobudnica zato kljub vloženi ustavni pritožbi ne izkazuje pravnega interesa za presojo izpodbijanih določb z vidika prepovedi diskriminacijskega obravnavanja.    Iz razlogov, ki jih je Ustavno sodišče navedlo pri presoji izpodbijane ureditve, tudi stališču, na katerem temeljita izpodbijani sodbi, ni mogoče očitati, da krši pravico pritožnice iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Oceno arbitrarnega ravnanja bi lahko Ustavno sodišče izreklo le v primeru, če sodišče svoje odločitve ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti in bi bilo zato mogoče sklepati, da ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijanima sodbama ni mogoče očitati, saj sta razumno in prepričljivo obrazloženi z jezikovno in sistematično razlago zakonov (Zakona o sodniški službi in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju). Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču je mogoče ustavno pritožbo vložiti šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev, ki izhaja iz navedene določbe, ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitve pravnega sredstva), ampak tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih pravnih sredstvih).

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.

PRIJAVA

ŠE NISTE UPORABNIK PORTALA TFL?

Dobra novice! Portal TFL je za nove uporabnike pripravil poseben brezplačen dostop do vsebin portala Tax-FinLex, da ga lahko preizkusite. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window