Navigacija
Portal TFL

TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

VSRS Sodba X Ips 232/2014 - omejevalna ravnanja - usklajeno ravnanje - javno naročanje - usklajeno določanje cen - omejevalni sporazum - vzporedno ravnanje - listinski dokazi ...

SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Upravni oddelek
DATUM ODLOČBE
16.4.2015 0:00:00
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sodba X Ips 232/2014
INTERNA OZNAKA
VS1015068
SENAT, SODNIK
dr. Miodrag Đorđević (preds.), dr. Mile Dolenc (poroč.), Vladimir Balažic
INSTITUT VSRS
omejevalna ravnanja - usklajeno ravnanje - javno naročanje - usklajeno določanje cen - omejevalni sporazum - vzporedno ravnanje - listinski dokazi - načelo kontradiktornosti
PODROČJE VSRS
NELOJALNA KONKURENCA - UPRAVNI SPOR - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
IZREK
I. Revizija se zavrne. II.Tožeča stranka sama krije stroške revizije.
JEDRO
Predmet tega postopka ni bilo vprašanje „racionalnosti ravnanj konkurentk“, temveč dilema, ali so konkurentke v okoliščinah zakonsko zožene konkurence medsebojno sodelovale pri določanju prodajnih cen zdravil. S tem v zvezi pa tako pravilna razlaga ZZdr-1 kot tudi listinski dokaz v povsem drugačno luč postavijo revizijsko zatrjevanje o „zgolj“ racionalnem obnašanju konkurentk na trgu, ki ga revidentka poskuša pojasniti tudi s pomočjo tega dokaza. Po ureditvi iz ZZdr-1 torej udeležencem v prometu z zdravili ni bilo prepovedano veljavne dogovorjene cene znižati bodisi preko ponujanja nižjih cen bodisi preko ponujanja različnih popustov na veljavne cene zdravil. Ravno (usklajeno) odobravanje različnih (naknadnih) popustov pa kaže na dejstvo, da so se tudi te cene zdravil končno le oblikovale po pogojih (konkurenčno omejenega) trga, čeprav revidentka vztrajno zatrjuje, da so bile dogovorjene cene (kot da bi bile to edine cene vseh izdelkov iz seznamov ponudb) striktno določene kot fiksne cene. Veletrgovci, so kljub (delno) cenovno intenzivno reguliranem trgu zdravil za uporabo v humani medicini (primerjaj 97. do 99. člen Zzdr-1),imeli realno možnost medsebojno učinkovitega konkuriranja s cenami zdravil, kot je to jasno izhajalo tudi iz meril za ocenjevanje ponudb javnih lekarniških zavodov. Glede očitka zmotne uporabe materialnega prava zaradi zatrjevano napačne uporabe domneve o vzporednem obnašanju kot dokazu usklajenega ravnanja, Vrhovno sodišče opozarja na razloge izpodbijane sodbe, in sicer, da Agencija svoje odločitve o usklajenem ravnanju ni utemeljila zgolj z vzporednim obnašanjem ponudnic, kot to poskuša uveljavljati revidentka. Poleg tega revidentka svojo tezo o „vzporednem obnašanju“ zaradi „uporabe s predpisi določenih cen, kjer ni nobene možnosti odstopanja“, očitno veže zgolj na trg zdravil, ki so bila (so)financirana iz javnih sredstev, medtem ko zakon (95. člen ZZdr-1) izrecno predvideva možnost prostega oblikovanja cen.

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window