Odločitve Ustavnega sodišča

 Člena 149b in 149c ter peti odstavek 156. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo) se razveljavijo.   Šesti odstavek 156. člena Zakona o kazenskem postopku se razveljavi, kolikor se nanaša na peti odstavek 156. člena Zakona o kazenskem postopku.   Razveljavitev iz 1. in 2. točke izreka začne učinkovati v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.   Tretji in sedmi odstavek 148. člena ter 149.č člen Zakona o kazenskem postopku niso v neskladju z Ustavo.

Zakonski predpis izpolnjuje zahteve po jasnosti in pomenski določljivosti, če je mogoče z ustaljenimi metodami razlage ugotoviti njegovo vsebino in je na ta način ravnanje organov, ki ga ti morajo izvajati, določno in predvidljivo. Ker je z ustaljenimi metodami razlage mogoče določiti vsebino tretjega in sedmega odstavka 148. člena, 149.c ter 149.č člena Zakona o kazenskem postopku, izpodbijane določbe niso v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti iz 2. člena Ustave.   Pridobivanje prometnih podatkov za nazaj po prvem odstavku 149.b člena Zakona o kazenskem postopku pomeni poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti iz prvega odstavka 37. člena Ustave in zasleduje ustavno dopusten cilj (tj. učinkovita izvedba kazenskega postopka). Ustavno sodišče je ocenilo, ne da bi se spuščalo v presojo, ali je obravnavani poseg zakonodajalca nujen in primeren (ukrep) za zagotovitev zasledovanega cilja, da ta poseg ne prestane preizkusa sorazmernosti v ožjem pomenu, ker teža posledic ukrepa ob obstoju nizkega dokaznega standarda razlogov za sum, odsotnosti časovne omejitve izpodbijanega ukrepa ter ob obstoječem preširokem katalogu kaznivih dejanj pretehta koristi ukrepa. Ukrep iz prvega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku je zato nesorazmeren v ožjem smislu, prvi odstavek 149.b člena Zakona o kazenskem postopku pa v neskladju z Ustavo, zato ga je Ustavno sodišče razveljavilo. Ker so drugi do peti odstavek 149.b člena Zakona o kazenskem postopku neposredno povezani s prvim odstavkom 149.b člena Zakona o kazenskem postopku in nimajo samostojnega pomena, je Ustavno sodišče razveljavilo 149.b člen Zakona o kazenskem postopku v celoti.    Prvi odstavek 149.c člena Zakona o kazenskem postopku, ki ureja zavarovanje in pridobivanje oziroma obdobno sporočanje podatkov operaterja oziroma ponudnika storitev informacijske družbe o prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca, oškodovanca ali oseb iz drugega odstavka 149.a člena Zakona o kazenskem postopku v realnem času, ureja poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti (prvi odstavek 37. člena Ustave). Tretji odstavek 149.c člena Zakona o kazenskem postopku, ki ureja zavarovanje in posredovanje podatkov, ki se nanašajo na lokacijo komunikacijskega sredstva ali uporabnika, pa ureja poseg v lokacijsko zasebnost, varovano z informacijsko zasebnostjo iz prvega odstavka 38. člena Ustave.    Tudi v zvezi z ukrepoma iz prvega in tretjega odstavka 149.c člena Zakona o kazenskem postopku je Ustavno sodišče ugotovilo obstoj ustavno dopustnega cilja in je, ne da bi se spuščalo v presojo, ali je obravnavani poseg zakonodajalca nujen in primeren (ukrep) za zagotovitev zasledovanega cilja, ugotovilo, da posega ne prestaneta preizkusa sorazmernosti v ožjem pomenu zaradi predpisanega dokaznega standarda (razlogi za sum), obstoječih časovnih omejitev ter zaradi predpisanega kataloga kaznivih dejanj. Zato je odločilo, da sta ukrepa po prvem in tretjem odstavku 149.c člena Zakona o kazenskem postopku nesorazmerna v ožjem smislu, in razveljavilo prvi odstavek 149.c člena in tretji odstavek 149.c člena Zakona o kazenskem postopku, kolikor omogoča pridobivanje lokacijskih podatkov.    Ker so preostali del tretjega odstavka 149.c člena in preostali odstavki 149.c člena Zakona o kazenskem postopku (drugi, četrti, peti odstavek) neposredno povezani s prvim in tretjim odstavkom tega člena v razveljavljenem obsegu in nimajo samostojnega pomena, je Ustavno sodišče razveljavilo 149.c člen Zakona o kazenskem postopku v celoti.   Ukrep iz petega odstavka 156. člena Zakona o kazenskem postopku pomeni poseg v informacijsko zasebnost iz prvega odstavka 38. člena Zakona o kazenskem postopku, ki zasleduje ustavno dopusten cilj (tj. odpravljanje administrativnih in časovnih ovir pri preiskovanju kaznivih dejanj, s katerimi je bila pridobljena protipravna premoženjska korist, in pranja denarja, učinkovitejšega preiskovanja finančnih tokov in povezav ter izvorov sumljivega premoženja prek drugih računov ter učinkovitega (pred)kazenskega postopka v splošnem). Zaupne podatke po petem odstavku 156. členu Zakona o kazenskem postopku lahko policija in državni tožilec pridobita neposredno od zavezancev brez predhodne sodne odredbe in brez jamstev, ki jih zagotavlja. Glede na zaupnost in vsebinski pomen teh podatkov, teža posega v varstvo osebnih podatkov oseb, na katere se ti nanašajo (tj. imetniki in pooblaščenci) brez predhodne sodne odločbe, po oceni Ustavnega sodišča pretehta koristi ukrepa, zato pomeni ukrep iz petega odstavka 156. člena Zakona o kazenskem postopku nesorazmeren poseg v pravico do informacijske zasebnosti (prvi odstavek 38. člena Ustave) in je Ustavno sodišče razveljavilo peti odstavek 156. člena Zakona o kazenskem postopku.    Ker je šesti odstavek 156. člena Zakona o kazenskem postopku (kolikor se nanaša na ukrep iz petega odstavka 156. člena Zakona o kazenskem postopku) neposredno povezan tudi s petim odstavkom tega člena in v tem obsegu nima samostojnega pomena, je Ustavno sodišče razveljavilo tudi šesti odstavek 156. člena Zakona o kazenskem postopku, kolikor se nanaša na ukrep iz petega odstavka 156. člena ZKP.   Ker bo treba ureditev ukrepov iz prvega odstavka 149.b člena, prvega in tretjega odstavka 149.c člena ter iz petega odstavka 156. člena Zakona o kazenskem postopku v celoti prilagoditi ustavnim zahtevam iz te odločbe Ustavnega sodišča in iz siceršnje ustaljene ustavnosodne presoje, in ker se z odločbo razveljavlja celotna ureditev teh ukrepov, ki jo bo treba tudi sistemsko uvrstiti v ureditev prikritih preiskovalnih ukrepov v Zakonu o kazenskem postopku, je Ustavno sodišče učinkovanje razveljavitve vseh razveljavljenih določb odložilo za čas enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije na podlagi 43. člena Zakona o Ustavnem sodišču.