Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

 

Vprašanje, ki ga je bilo dolžno razrešiti prvostopno sodišče, kot pravdno sodišče, pa je, ali je podan tudi škodni civilni delikt, ali so torej izpolnjeni pogoji za odškodninsko odgovornost tožene stranke. Ker je šlo v konkretnem primeru za trčenje dveh motornih vozil, je bilo sodišče prve stopnje dolžno izhajati iz določil 1. oziroma 2. odstavka 178. člena ZOR, po katerih odgovarjajo imetniki motornih vozil med seboj (v notranjem razmerju) po načelu krivdne odgovornosti. Glede na predpisano načelo pa je povzročitelj škode dolžan drugemu povrniti škodo, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde (glej 1. odst. 154. čl. ZOR). Ker torej ZOR izhaja iz pravila domnevne krivde, je bilo prvostopno sodišče dolžno upoštevati, da zakonska domneva ne velja za vsako stopnjo krivde, pač pa le za navadno malomarnost. Pritožba namreč graja dokazno oceno in presojo sodišča prve stopnje, ki dejansko ni podana v skladu z metodo ugotavljanja materialne resnice (glej 7. čl. ZPP/77), niti ne vsebuje podrobne analize izpovedi v kazenskem postopku ter eventuelnih drugih dokaznih sredstev iz tega postopka v skladu s pravilom proste prosoje dokazov v pravdnem postopku (glej 8. čl. ZPP/77).