Navigacija

Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Razkrižje

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 2-75/2010, stran 254 DATUM OBJAVE: 11.1.2010

VELJAVNOST: od 26.1.2010 / UPORABA: od 26.1.2010

RS 2-75/2010

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 26.1.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 24.5.2020: ŠE V OBDELAVI.

Uradni list RS, št. 2/10

Časovnica

Na današnji dan, 24.5.2020 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 26.1.2010
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

75. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Razkrižje

 
 
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08 in 79/09), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO ter 127/06 – ZJZP), 143. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Uradni list RS, št. 127/06, Uradni list EU, št. 317/07), 14. člena Statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 12/99, 2/01 in 38/04) ter 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Razkrižje (Uradni list RS, št. 33/01 in 134/03 – Odl. US) je Občinski svet Občine Razkrižje na 17. redni seji dne 29. 12. 2009 sprejel
 

O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Razkrižje

 

I. PREDMET UREJANJA

 

1. člen

(vsebina javne službe)

 
Ta odlok ureja način ravnanja s komunalnimi odpadki v Občine Razkrižje, predvsem pa opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »javna služba«) na območju Občine Razkrižje (v nadaljevanju: »občina«), in sicer tako, da določa:
 
-
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
 
-
vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
 
-
pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
 
-
pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
 
-
vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
 
-
vrsto in obseg zemljišč, objektov, naprav in opreme potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, ter javno dobro (v nadaljevanju: »javne površine«) in varstvo, ki ga ta infrastruktura lokalnega pomena uživa (v nadaljevanju: »infrastruktura«) ter
 
-
pripravo ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje in zmanjšanja količin odpadkov.
 

2. člen

(opredelitev pojmov)

 
(1)
Komunalni odpadki (v nadaljevanju: »odpadki«) po tem odloku so odpadki, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke sodijo tudi odpadki z vrtov in parkov, odpadki pri čiščenju cest, ulic, odpadki iz pokopališč, ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01, odpadki iz vrtov in parkov iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 02 in drugi komunalni odpadki iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 03 ter embalaža, ki je odpadek iz podskupine s klasifikacijsko številko 15 01.
 
(2)
V ločeno zbrano frakcijo bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »biološki odpadki«) štejejo odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v to frakcijo komunalnih odpadkov sodijo predvsem ostanki hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora.
 
(3)
»Hišni kompostnik« je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu in nima negativnega vpliva na okolje.
 
(4)
V ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov, ki so primerni za ponovno uporabo oziroma predelavo (v nadaljnjem besedilu: »sekundarne surovine«) štejejo odpadki iz gospodinjstva, proizvodnje, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (na primer papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno) ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste komunalne odpadke z značajem sekundarnih surovin, ki jih je po ustrezni predelavi mogoče tržiti ali katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi izogibanja izrabi kapacitet urejenih odlagališč odpadkov.
 
(5)
V kosovno frakcijo komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: »kosovni odpadki«) štejejo večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo npr. pohištvo in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme.
 
(6)
Odpadna električna in elektronska oprema (v nadaljevanju: »OEEO«) je električna in elektronska oprema, ki je odpadek, v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, vključno z vsemi sestavinami, podsklopi in potrošnim materialom, ki so del opreme, ko se jo zavrže.
 
(7)
»Nevarni odpadki iz gospodinjstev« so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih ter mora biti njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki ali neporabljena oziroma nerabna odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo ob porabi v gospodinjstvih.
 
(8)
»Ostanek odpadkov« so neopredeljivi in nerazgradljivi komunalni odpadki, torej tisti komunalni odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, sekundarne surovine ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke ter nastajajo ob porabi v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo komunalne odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče; za povzročitelja veljajo kot »ostanek odpadkov« vsi odpadki, ki jih z vzpostavljenim sistemom ni mogoče zbirati in obdelati.
 
(9)
»Predpisana posoda za odpadke« je posoda, v katero povzročitelj zbira odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema; predpisane posode za odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki določene s pravilnikom iz 4. člena tega odloka in so različnih prostornin in različnih karakteristik za različne namene (namenske posode za odpadke).
 
(10)
»Namenske predpisane posode za odpadke« so »predpisane posode za odpadke«, namenjene zbiranju različnih frakcij komunalnih odpadkov, skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov (namenske posode za zbiranje bioloških odpadkov in organskih kuhinjskih odpadkov, za zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostanka odpadkov, za zbiranje kosovnih odpadkov in podobno).
 
(11)
»Predpisana vreča za odpadke« je vreča iz primernega materiala in z ustrezno oznako, ki jo izvajalec prodaja povzročiteljem za občasno zbiranje ostanka odpadkov. Cena »predpisane vreče za odpadke« vključuje stroške ravnanja z v njej vsebovanimi odpadki.
 
(12)
»Namenska predpisana vreča za odpadke« je vreča iz primernega materiala ustrezne oznake, namenjena zbiranju različnih frakcij embalaže, skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov, določeno s pravilnikom iz 4. člena tega odloka.
 
(13)
»Odjemni prostor« je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske predpisane posode za odpadke. Ta prostor je praviloma na javni površini, lahko pa je tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv. Lokacije odjemnih prostorov določi izvajalec v soglasju s povzročitelji, pri čemer je lokacija odjemnega prostora lahko oddaljena praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega vozila (kategorizirane občinske ceste, po kateri poteka odvoz odpadkov; transportna pot je podrobneje opredeljena v programu odvoza). Kadar dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se odjemni prostor določi na mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo.
 
(14)
»Zbirni prostor« je prostor, na katerem so postavljene namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov v času, ko se ti odpadki zbirajo; zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni prostor, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov.
 
(15)
»Zbiralnica ločenih frakcij« (v nadaljevanju: zbiralnica) je prostor, na katerem stojijo namenske predpisane posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin (na primer steklene, papirne, kovinske, plastične in podobne embalaže). »Zbiralnica« je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij, kjer jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu. Zbiralnica je praviloma na javni površini, kadar ni ogrožena njena funkcija. Lokacije, zemljišče, objekte in potrebni dostop z vozilom za odvoz odpadkov zagotavlja pristojni organ na predlog izvajalca, namestitev posod pa izvajalec sam. Kadar je ogrožena funkcija javne površine, zagotovi pristojni organ drugo primerno zemljišče in dostop.
 
(16)
Zbirni center je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, kjer jih povzročitelji iz gospodinjstev, ki se nahajajo na območju občine, lahko brezplačno prepuščajo izvajalcu, in frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do prevzema frakcij ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo.
 
(17)
Premična zbiralnica nevarnih frakcij komunalnih odpadkov je tovorno vozilo, opremljeno (lahko tudi s samostojnim zabojnikom) za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu te frakcije oddajajo.
 
(18)
Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo, skladiščenje in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi.
 
(19)
Zbiranje odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja.
 
(20)
Predelava odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva.
 
(21)
Odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov.
 
(22)
Začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov zaradi ustreznega zajemanja ali zbiranja na kraju njihovega nastajanja pred zagotovitvijo predelave ali odstranitve.
 
(23)
»Program odvoza« je program ravnanja z odpadki, z vsebino določeno v 19. in 22. členu tega odloka, ki ga pripravi izvajalec ob soglasju občinskega sveta.
 
(24)
Mala komunalna kompostarna je kompostarna z letno zmogljivostjo predelave, ki ne presega 100 t neobdelanih biološko razgradljivih odpadkov in je namenjena kompostiranju odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in javnih zelenih površin ter biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zeleni vrtni odpad z namenom, da proizvedeni kompost sami porabijo na svojih vrtovih ali javnih zelenih površinah naselja, v katerem je ta kompostarna.
 
Za kuhinjske odpadke iz gospodinjstev štejejo tudi kuhinjski odpadki, ki nastajajo v kuhinjah ali pri razdeljevanju obrokov nosilca živilskih dejavnosti in jih v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z organskimi kuhinjskimi odpadki, ni treba prepuščati zbiralcu kuhinjskih odpadkov.
 

II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE

 

3. člen

(oblika izvajanja javne službe)

 
Javno službo na celotnem območju občine izvaja oseba javnega ali zasebnega prava, ki se ji v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe in zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, podeli koncesijo (v nadaljevanju: »koncesionar, izvajalec«) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window