Navigacija
Portal TFL

TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Sodba I Ips 18/2000 - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - dvom v neprist...

SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE
19.6.2003 0:00:00
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba I Ips 18/2000
INTERNA OZNAKA
VS21979
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - dvom v nepristranskost sodišča - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - ček - kazniva dejanja zoper premoženje - velika tatvina - posebno predrzen način - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
PODROČJE VSRS
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
IZREK
Zahteva zagovornika obsojene L.Č. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena. Po 98.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se obsojenka oprosti plačila stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom - povprečnine.
JEDRO
Določbe 1. odstavka 395. člena ZKP si ni mogoče razlagati tako, da mora pritožbeno sodišče, če se strinja z dejanskimi in pravnimi sklepi v prvostopenjski sodbi, te razloge ponavljati, pač pa zadošča, da se nanje sklicuje. Bistvo je, da mora navedbe pritožbe presoditi. Če tega glede navedb o odločilnih dejstvih ne stori, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Ni mogoče zatrjevati, da je bilo sodišče pristransko, ker je zavrnilo dokazne predloge obrambe, saj utemeljenost le-teh sodišče presoja v skladu z merili, ki se nanašajo na relevantnost in verjetnost predlaganih dokazov. Pri tem je odločilnega pomena vsebina dokaza(ov) in pomembnost dejstva(ev), ki se z njim dokazuje(jo), ne pa število predlaganih dokazov, ki jih je sodišče na predlog strank sprejelo ali zavrnilo. Le po tem merilu je torej mogoče presojati, ali je bilo sodišče v tolikšni meri nedovzetno, v konkretnem primeru do dokaznih predlogov obrambe, da bi bilo mogoče njegovo ravnanje opredeliti kot pristransko. Kaznivo dejanje po 3. odstavku 250. člena KZ je dokončano, ko storilec, ki ni upravičeni imetnik, takšen čekovni blanket podpiše in v njem napiše znesek nepogojnega nakazila, ki naj se izplača iz trasantovega kritja. Ostale rubrike, ki jih v današnjem poslovanju praviloma izpolni upravičenec, pa so pomembne za unovčitev čeka pri banki, ki bi ga brez teh sestavin zavrnila. V vsakem primeru je torej to dejanje dokončano že z izdelavo krivega vrednostnega papirja ali s predrugačenjem pravega z namenom, da se uporabi kot pravi; ni torej potrebno, da bi tak storilec tudi dal ček v uporabo. Tatvina v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah stanovalci (ne glede kaj ti počnejo), je tatvina, storjena na posebno predrzen način.

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window