Navigacija

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov na območju Občine Dobrna – etnoloških

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 7-220/2010, stran 781 DATUM OBJAVE: 29.1.2010

VELJAVNOST: od 30.1.2010 / UPORABA: od 30.1.2010

RS 7-220/2010

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 30.1.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 5.6.2020: ŠE V OBDELAVI.

Uradni list RS, št. 7/10

Časovnica

Na današnji dan, 5.6.2020 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 30.1.2010
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

220. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov na območju Občine Dobrna – etnoloških

 
 
Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02, 136/04) ter na podlagi strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Celju št. 02-4072/105-00/10 z dne 8. 1. 2010 in št. 02-4072/106-00/10 z dne 8. 1. 2010 je Občinski svet Občine Dobrna na 2. korespondenčni seji dne 19. 1. 2010 sprejel
 

O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov na območju Občine Dobrna – etnoloških

 

1. člen

 
S tem odlokom se spremeni naziv Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov na območju Občine Dobrna – etnoloških, tako da odslej glasi: »Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov na območju Občine Dobrna – etnoloških in drugih kulturnih spomenikov lokalnega pomena.«
 

2. člen

 
Spremeni se 1. člen odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov na območju Občine Dobrna – etnoloških, tako, da se doda nov drugi odstavek, ki glasi:
 
»Za kulturna spomenika lokalnega pomena se razglasi enote dediščine:
 
-
Dobrna – Vila Higia (EŠD 12243)
 
-
Dobrna – Zdraviliški dom (EŠD 12247)«.
 
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
 

3. člen

 
2. člen odloka se spremeni tako, da se dodata novi sedma in osma alineja, ki glasita:
 
»– Dobrna – Vila Higia s svojim slikovitim videzom srednjeveškega gradiča, s svojo impozantno lego in vsebinsko tipiko zdraviliške – zdravnikove hiše, predstavlja znamenitost zdravilišča.
 
-
Dobrna – Zdraviliški dom s svojo redkostjo, enovito ohranjenostjo ter tipološkimi in oblikovnimi arhitekturnimi značilnostmi reprezentančne slavnostne dvorane in rotund znotraj Zdraviliškega doma, dajejo najstarejši zdraviliški arhitekturi poseben pomen v širšem slovenskem prostoru.«

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window