Navigacija

Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Moravske Toplice

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 40-1628/2014, stran 4334 DATUM OBJAVE: 3.6.2014

VELJAVNOST: od 4.6.2014 / UPORABA: od 4.6.2014

RS 40-1628/2014

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 4.6.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 27.5.2020: ŠE V OBDELAVI.

Uradni list RS, št. 40/14

Časovnica

Na današnji dan, 27.5.2020 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 4.6.2014
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

1628. Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Moravske Toplice

 
 
Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 81/11, 90/12), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – odl. US in 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 odl. US, 51/10, 84/10 Odl. US, 40/12 – ZUJF) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01, 69/02, 28/03) ter strokovnih podlag, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 29. seji dne 8. 5. 2014, sprejel
 

O D L O K
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Moravske Toplice

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

 
Z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostnozgodovinske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, Občina Moravske Toplice s tem odlokom razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Moravske Toplice.
 

2. člen

 
Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.
 
Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:
 
-
arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;
 
-
stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;
 
-
parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);
 
-
stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi;
 
-
spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;
 
-
drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastrukture, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;
 
-
naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve, skupaj s pripadajočimi zemljišči;
 
-
kulturna krajina je del odrtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine.
 
-
ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.
 

3. člen

 
Odlok vsebuje naslednja določila o kulturnih spomenikih, ki jih povzema iz strokovnih podlag Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, in sicer:
 
-
identifikacijo spomenika;
 
-
opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik;
 
-
varstveni režim spomenika;
 
-
vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika.
 

II. OPISI Z OBRAZLOŽITVAMI, VREDNOTENJEM IN VARSTVENIM REŽIMOM

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window