Navigacija

Odlok o razglasitvi Vodnega stolpa Celje za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju Mestne občine Celje

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 19-839/2010, stran 2359 DATUM OBJAVE: 12.3.2010

RS 19-839/2010

 
 

839. Odlok o razglasitvi Vodnega stolpa Celje za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju Mestne občine Celje

 
 
Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 – v nadaljevanju ZVKD-1), 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) ter strokovnih podlag za razglasitev kulturnega spomenika Celje – Vodni stolp, št. 02-3667/8-00/10-BP, je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 2. 3. 2010 sprejel
 

O D L O K
o razglasitvi Vodnega stolpa Celje za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju Mestne občine Celje

 

1. člen

 
Z namenom, da se ohranijo kulturne, arhitekturne, likovne, krajinske, arheološke in zgodovinske vrednote ter da se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine:
 
Celje – Vodni stolp (EŠD 13040).
 

2. člen

 
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
 
Dvoetažni obrambni stolp okrogle oblike s stožčasto opečno streho ter ostankom vzhodnega srednjeveškega mestnega obzidja stoji v južnem delu starega mestnega jedra Celja. S polkrožno zunanjo stranjo je obrnjen na Razlagovo ulico, notranja prirezana stranica se odpira na Kocenov trg.
 
Zunanjščina stolpa kaže danes vidno kamnito zidavo, prvotno pa jo je zapiral fasadni omet. Zid ima veliko opečnih plomb. Zunanja stran stolpa je brez odprtin, z izjemo sekundarne segmentno sklenjene line v zgornji etaži. Prirezana stran stolpa ima v obeh etažah kamnita portala. Mlajši pritlični portal je segmentno sklenjen, verjetno vstavljen v 19. stoletju, zgornji, do katerega vodijo lesene stopnice, je polkrožne oblike, s poznogotsko posnetim profilom.
 
Na zahodni strani stolpa je vzidana kamnita marmorna plošča, ki z napisom in reliefno upodobljenim prstom prikazuje nivo Savinje ob katastrofalni povodnji leta 1672 (od tod ime Vodni stolp). Nad ploščo sta vzidani dve antični marmorni spoliji – del rimskega nagrobnika ter fragment friza z rastlinsko motiviko.
 
Notranji volumen je razdeljen na obokano pritličje, srednjo etažo z lesenim stropom ter podstrešje.
 
Osrednji del pritličja zavzema masiven iz opeke zidan slop oktogonalne oblike, ki s posnetimi robovi prehaja v kapitel, ta pa nosi križno grebenasto obočno konstrukcijo. Tla so prvotno prekrivale »mačje glave«, sedaj pa opečni tlakovec. Strop in stene so beljene z apnenim beležem. Nadstropna etaža je koncipirana na podoben način le, da je slop zamenjal lesen steber. Njegov »kapitel« v obliki prstana in kvadratne plošče nosi preklado, celota pa podpira masiven prečni tram lesene stropne konstrukcije. Stene so grobo ometane in beljene. Strešna konstrukcija je novejša in brez posebnosti.
 
Mestno obzidje so začeli graditi na temeljih obzidja rimske Celeie po letu 1451, ko je Friderik II. Celjski mestu podelil mestne pravice, dokončali pa so ga leta 1473. Obzidje je imelo obliko četverokotnika, katerega vogale so zavzemali okrogli obrambni stolpi. Najmogočnejši med njimi je danes močno predelan severozahodni bastion (gledališče). Stranice obzidja so varovali vmesni stolpi, na vpadnicah pa obzidna vrata s stolpi. Notranjo stran obzidja, opremljenega s številnimi strelnimi linami in cinami, je obtekal lesen obrambni hodnik. Obzidje so v kasnejših stoletjih dograjevali in nadzidovali, posebno po velikem požaru leta 1687, ki ga je močno prizadel.
 
Vodni stolp z ostankom mestnega obzidja je danes najbolje ohranjen primer nekdanjega obrambnega sistema srednjeveškega mestnega obzidja. Njegovo nekdanjo funkcijo vogalne obrambe kaže izredno masivna zidna substanca, ki je še srednjeveška. Močan gradbeni pečat mu je dalo 16. stoletje, kar izpričuje zgornji vhodni portal ter sistem osrednjega opiranja obočnih konstrukcij v notranjščini. Kasnejši posegi niso bistveno spreminjali primarne podobe stolpa, ki ga je mestni magistrat leta 1785 prodal privatnemu lastniku. Do konca II. svetovne vojne je menjaval številne lastnike, danes pa je v lasti celjske občine in v upravljanju Pokrajinskega muzeja Celje.
 
Vodni stolp z ostankom obzidja sodi zaradi svoje historične pričevalnosti, intaktnosti, celovitosti ter stilno-arhitekturnih elementov med najpomembnejše pričevalce srednjeveške podobe mesta. S svojo značilno pojavnostjo ustvarja pomemben srednjeveški ambient mesta in element njegove historične identitete. Zaradi vseh teh lastnosti ga uvrščamo med kulturne spomenike lokalnega pomena.
 

3. člen

 
Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Celje na parceli št. 2474, k.o. Celje.
 
Meje spomenika so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1: 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje (v nadaljevanju ZVKDS, OE Celje) in Mestna občina Celje – Oddelek za družbene dejavnosti.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window