Odločbe Višjih sodišč

Ob u g o d i t v i pritožbi obtožene K. F. in po uradni dolžnosti se sodba sodišča prve stopnje v obsegu, ki se nanaša nanjo, s p r e m e n i tako, da se obtoženi K. F.po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

o p r o s t i o b t o ž b e ,

da je K. K. in M. K. naklepno pomagala pri storitvi kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili po II. in I. odstavku 196. člena Kazenskega zakonika, kot je opisano pod točko II/1 izpodbijane sodbe, tako, da jima je odstranila ovire za izvršitev kaznivega dejanja, s tem, da je dne 1. decembra 1999 ob 12.16 uri z osebnim avtomobilom ..., reg. št. ..., in neposredno, preden se je K. K. zaradi prodaje 100,39 g heroina ob 13.00 uri sestal s tajnim policijskim delavcem Ž., do počivališča T. pripeljala K.K. in M. K. z namenom, da je M. K. K. K. pokazala mesto, kam je skrila heroin, in da so si ogledali okoliščine, v katerih je nato K. K., kot je opisano pod točko II/1 izpodbijane sodbe, tajnemu policijskemu delavcu Ž. v času med 13.00 in 13.30 uro prodal skriti heroin, pri tem pa je vedela, da K. in M. K. pelje zato, da je M. K. K. K. pokazala mesto skrivališča, saj je vedela, da se ukvarjata z neupravičenim prometom z mamili;

s čemer naj bi storila kaznivo dejanje pomoči h kaznivemu dejanju neupravičenega prometa z mamili po II. in I. odstavku 196. člena v zvezi s 27. členom KZ.

Po I. odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka, ki se nanašajo na ta del kazenskega postopka, vključno s potrebnimi izdatki obtožene K. F. ter potrebnimi izdatki in nagrado zagovornika odvetnika J. T. proračun.

Ob u g o d i t v i pritožbam obtoženih K. K., S. F., K. K. in A. Z., vloženih po zagovornikih odvetnikih I. D., D. P., N. M., M. N. in M. F., ter po uradni dolžnosti, se sodba sodišča prve stopnje v obsegu, ki se nanaša na te štiri obtožence, r a z v e l j a v i in zadeva v r n e v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.

 

V krivdoreku izpodbijane sodbe je kot izvršitvena oblika pomoči navedena odstranitev ovir za izvršitev kaznivega dejanja ne da bi bile ovire sploh opisane, kakor tudi ni opisan način odstranitve teh ovir. Zato tak opis ne pomeni kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju in je potrebno izreči oprostilno sodbo.

Tč. 1: Glavna obravnava se začne z branjem obtožnega akta. Če je bila pred tem s sklepom sodečega senata zavržena zahteva za izločitev iz razloga po 6. tč. 39. čl. ZKP kot prepozna, ker da se je z zasedanjem že začela glavna obravnava, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka, po 1. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP, ker je o izločitvi odločal nepristojni organ.

Tč. 2: Če je v zapisniku o glavni obravnavi navedeno, da so se prebrale številne dokazne listine, v resnici pa se sploh niso prebrale, in se izpodbijana sodba sklicuje na te listine, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. odst. 371. čl. ZKP.

Tč. 3: V krivdoreku sodbe so navedeni kot storilci tudi osebe, zoper katere je bil po vložitvi obtožnice kazenski postopek izločen ali sploh niso bile obtožene, ker ni bilo pogojev za obtožbo. V krivdoreku so navedene izvršitvene oblike tudi teh storilcev, ki so v obrazložitvi sodbe tudi dokazno ocenjene. Ker so na tak način te osebe sicer tudi dejansko spoznane za krive, pomeni tako opis prekoračitev obtožbe in s tem za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP.

Tč. 4: V obrazložitvi sodbe je skoraj v celoti in z nebistvenimi spremembami prepisana pisno končna beseda okrožne državne tožilke, kakor da gre za dokazno oceno sodečega senata. Tak način pisanja sodbe je v nasprotju s 7. tč. 364. čl. ZKP in pomeni nezakonitost po 2. odst. 371. čl. ZKP.