Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 310. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 70/94 - popr., 23/99, 44/04 in 95/04 - ur. p. b.) je bil v delu, ki se je nanašal na izvršitev kaznivega dejanja, storjenega s "protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen," v neskladju z Ustavo.

Zahteva glede določnosti in jasnosti kazenskopravnega pravnega pravila ne pomeni le, da je mogoče določiti njegovo vsebino, ampak tudi, da je prepoznavno v sistemu pravnih pravil in tako ločeno od katerihkoli drugih pravil kaznovalne narave. Če bi se zakonski znaki kaznivega dejanja in prekrška popolnoma prekrili, tako da med njima ne bi bilo ločnic oziroma bi dispozicija kaznivega dejanja ostala brez kakršnegakoli presežka glede na dispozicijo prekrška, bi to ustvarjalo pravno negotovost, represivnim organom oblasti pa omogočalo arbitraren pregon. Tak položaj bi pomenil anomijo pravnega reda, ki bi bila v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave), posegel pa bi tudi v načelo zakonitosti v kazenskem pravu (prvi odstavek 28. člena Ustave). Ker se zakonski znaki kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelilnih snovi po prvem odstavku 310. člena Kazenskega zakonika v delu, ki se nanašajo na izvršitev kaznivega dejanja, storjenega s "protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen", lahko popolnoma prekrijejo z zakonskimi znaki prekrška po 4. točki prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju v zvezi z 10. členom istega zakona, je Ustavno sodišče ugotovilo, da je 310. člen Kazenskega zakonika v tem delu v neskladju z 2. členom Ustave in z 28. členom Ustave.