Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se odločba Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3511-03/2018-35 z dne 31. 8. 2018, ter sklep Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3511-03/2018-48 z dne 18. 10. 2018, odpravita.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, po poteku tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

III. Stroškovni zahtevek tožene stranke se zavrne.

Odločbo z dne 6. 3. 2018 je organ izdal o zadevi, ki je (bila) predmet postopka in je z njo odločil o vseh zahtevkih tožnika tj. tožniku je na njegovo vlogo odmeril komunalni prispevek za gradnjo objekta, tožnik pa se z odločbo o njegovi odmeri ni strinjal. Pri tem zato tudi ni pravno relevantno, da je bil komunalni prispevek tožniku odmerjen na dveh materialnopravnih podlagah, zaradi česar naj bi šlo po oceni toženke za dve vsebinsko neodvisni odločitvi in kar naj bi opravičevalo oziroma omogočalo uporabo izrednega pravnega sredstva na način, kot ga je uporabil prvostopenjski organ. Opisani način postopanja organa je namreč privedel ravno do nasprotnega učinka, kot naj bi ga imela uporaba tega pravnega sredstva - tožnik je po izčrpanju rednih pravnih sredstev v upravnem postopku sprožil nov upravni spor, namesto, da bi bil upravni spor zoper odločbo z dne 6. 3. 2018 končan.

Nezakonit je tudi izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe, saj je zaradi napačne uporabe izrednega pravnega sredstva iz 273. člena ZUP tožnik vložil pritožbo, prvostopenjski organ pa je njegovo pritožbo zavrgel, ker da tožnik za njeno vložitev ne izkazuje pravnega interesa. Sodišče sicer pritrjuje toženki, da velja načelo, da pritožnik zaradi pritožbe ne more priti v slabši položaj, kakor bi bil, če se ne bi pritožil, vendar pa v tej zadevi za tak primer nedvomno ne gre. Kot že zgoraj obrazloženo, je tožnik namreč predlagal, da se odločba z dne 6. 3. 2018 odpravi v celoti, zato ni mogoče slediti organu, da bi bila vsebinska odločitev o pritožbi tožnika zoper izpodbijano odločbo (s katero sta bili odpravljeni le 3. in 4. točka izreka, ne pa tudi 1. in 2. točka izreka odločbe z dne 6. 3. 2018) v tožnikovo škodo.