Navigacija

Odlok o razglasitvi piranskega pokopališča za spomenik lokalnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 58-2896/2018, stran 9018 DATUM OBJAVE: 31.8.2018

VELJAVNOST: od 15.9.2018 / UPORABA: od 15.9.2018

RS 58-2896/2018

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 15.9.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 31.5.2020: ŠE V OBDELAVI.

Uradni list RS, št. 58/18

Časovnica

Na današnji dan, 31.5.2020 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 15.9.2018
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

2896. Odlok o razglasitvi piranskega pokopališča za spomenik lokalnega pomena

 
 
Na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) in 31. člena Statuta Občine Piran (Uradni list RS, št. 5/14 – uradno prečiščeno besedilo in 35/17)
 

R A Z G L A Š A M O D L O K
o razglasitvi piranskega pokopališča za spomenik lokalnega pomena,

 
ki ga je sprejel Občinski svet Občine Piran na 28. redni seji dne 17. aprila 2018.
 
Št. 620-1/2014-2018
 
Piran, dne 17. aprila 2018
 
Župan  Občine Piran  Peter Bossman l.r.
 
Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) in predloga za razglasitev kulturnega spomenika lokalnega pomena za Občino Piran, ki ga je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran (september 2017) ter 17. člena Statuta Občine Piran (Uradni list RS, št. 5/14 – uradno prečiščeno besedilo in 35/17) je Občinski svet Občine Piran na 28. redni seji dne 17. aprila 2018 sprejel
 

O D L O K
o razglasitvi piranskega pokopališča za spomenik lokalnega pomena Piran – Pokopališče (EŠD 27784) 

 

1. člen

 
Zaradi izjemnih kulturnih in zgodovinskih (memorialnih) vrednot se v skladu z 12. in 13. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasi enota dediščine Piran – Pokopališče (EŠD 27784) z lastnostmi zgodovinskega (memorialnega) in umetnostnozgodovinskega spomenika (v nadaljevanju: spomenik). Na podlagi 1. in 3. člena Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) se pokopališče klasificira med nepremične kulturne spomenike v skupino »Spominski objekti in kraji«.
 

2. člen

 
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
 
Nekateri arhivski podatki nakazujejo možnost, da se je piranska občinska skupščina zavzemala za preselitev extra muros starega pokopališča – prej lociranega na prostoru današnjega Pastoralno kulturnega centra Georgios pri cerkvi sv. Jurija – že leta 1765, torej dosti časa pred Napoleonovim ediktom (1804), vendar je do konkretnih priprav prišlo šele v prvem desetletju 19. stoletja. Novo piransko pokopališče na sedanji lokaciji, ki je bilo dokončano leta 1812 (po projektu lokalnega gradbenika Pietra Gregorettija), so v začetku šestdesetih let 19. stoletja razširili. Tedaj sta tudi bili zgrajeni pokopališka cerkev sv. Mohorja in Fortunata ter vhodni objekt z mrliško vežico (arhitekt Giuseppe Moso). Novo pokopališče je leta 1862 posvetil tržaški škof Jernej Legat. V tem delu pokopališča se nahajajo grobovi najstarejših piranskih družin, uglednih in zaslužnih Pirančanov skupaj z elementi, ki dokazujejo avtohtonost italijanske narodnosti na narodnostno mešanem območju, grobovi padlih v NOB, grobovi padlih v drugih vojnah in pripadnikov drugih vojsk. Med ohranjenimi starejšimi grobovi izstopajo grobnice najstarejših piranskih plemiških in meščanskih družin. Najbolj impozantna je konec tridesetih letih 20. stoletja zgrajena neogotska grobnica – kapela de Castro – najstarejše dokumentirane piranske patricijske družine.
 
Podobno, kot je na vseh istrskih pokopališčih, je tudi za piransko pokopališče razpoznavni znak visoka piramidasta vedno zelena cipresa (Cupressus sempervirens), ki krasi aleje pokopališča. Zaradi svojih vizualnih značilnosti dominira v prostoru in predstavlja visoko vrednost s krajinskooblikovnega vidika še posebno, ker so ciprese zasajene načrtno v obliki, ki se prilagaja zasnovi pokopališča.
 
Zgodovine mestne skupnosti ne sestavljajo in ne oblikujejo le njeni živi prebivalci, ampak tudi pokojni. Tako predstavlja starejši del mestnega pokopališča enega bistvenih elementov kulturne, zgodovinske in umetnostnozgodovinske podobe Pirana. V kulturno-primerjalnem pogledu predstavlja pomemben predmet multidisciplinarnega raziskovanja na kulturnem, umetnostnem, sociološkem, etnološkem in spomeniškovarstvenem področju.
 
Ohranitev vseh navedenih lastnosti utemeljuje razglasitev za spomenik.
 

3. člen

 
Spomenik obsega parcele: parc. št. 12 (del), 13, 14, 15 in 51/2 (del), vse k.o. Piran.
 
Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Piran (v nadaljevanju: ZVKDS OE Piran) in Občina Piran.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window