AI Icon
  • Analiziraj sodbo

  • Napiši izvleček

  • Izdelaj povzetek

Portal TFL

TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

U-I-52/16 - Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 23/14, 50/14 in 102/15) (ZDIJZ),...

OPOMBA US RS
¤
OPRAVILNA ŠTEVILKA
U-I-52/16
VRSTA ZADEVE
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
INTERNA OZNAKA
US31079
GESLA
Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Ugotovitev, da je predpis skladen - Z ustavo. 1.2.51.4.1 - Ustavno sodstvo - Vrste vlog - Aktivna legitimacija v postopku pred Ustavnim sodiščem - Konkretna presoja norm - Sodišče. 1.5.5.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Ločena mnenja članov - Odklonilna mnenja. 1.4.10.6 - Ustavno sodstvo - Postopek - Vmesni postopki - Izločitev sodnika. 5.4.6 - Temeljne pravice - Ekonomske, socialne in kulturne pravice - Svobodna gospodarska pobuda (74). 3.16 - Splošna načela - Sorazmernost. 3.18 - Splošna načela - Splošni interes. 3.10 - Splošna načela - Pravna varnost. 5.2 - Temeljne pravice - Enakost (14.2).
NAPADENI AKT
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 23/14, 50/14 in 102/15) (ZDIJZ), 5. odst. 1.a čl. in 1. odst. v zvezi s 3. in 4. odst. 6.a čl.
OBJAVA
Uradni list RS
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VLAGATELJ
Vrhovno sodišče RS, Ljubljana
VRSTA AKTA
zakon
VRSTA ODLOČITVE
odločba
VRSTA REŠITVE
ugotovitev – ni v neskladju z Ustavo/zakonom
IZREK
Peti odstavek 1.a člena in prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 23/14, 50/14 in 102/15) nista v neskladju z Ustavo.  
EVIDENČNI STAVEK
Predmet presoje Ustavnega sodišča je ureditev, ki določa absoluten dostop javnosti do določenih podatkov gospodarskih družb, ki so pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in ki niso javna podjetja, in sicer do t. i. osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih, ki obsegajo svetovalne, avtorske in druge intelektualne storitve. Zavezanci morajo javnosti omogočiti dostop tudi do podatkov, ki so nastali pred uveljavitvijo izpodbijane ureditve, če so tedaj bili pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Gospodarske družbe so zavezanci po izpodbijanih določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, če jih preko instrumentov korporacijskega prava obvladujejo osebe javnega prava in če gre za banke, ki so bile deležne koristi iz ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.    Poslovna tajnost oziroma poslovna skrivnost je varovana v okviru prvega odstavka 74. člena Ustave. Poslovni subjekti smejo svobodno odločati o tem, kdo bo imel dostop do podatkov o njihovem gospodarskem poslovanju. Brez upravičenja do prikrivanja informacij iz notranje poslovne sfere v razmerju do zunanjega sveta poslovni subjekti ne bi mogli polno uživati drugih upravičenj, ki tvorijo človekovo pravico do svobodne gospodarske pobude (svobodna izbira gospodarske dejavnosti, izbira načina osvajanja trga, izbira poslovnih partnerjev …). Navedene informacije imajo premoženjsko vrednost in jih podjetje uporablja pri boju za konkurenčno prednost na trgu. Svobodna gospodarska pobuda se glede na navedeno v ustavnem redu kaže tudi kot pravica pri poslovanju prikriti, zakriti, omejeno deliti, izključno izkoriščati in zadržati zase.   Ustavno varovana poslovna skrivnost se nanaša na informacije oziroma podatke poslovne narave, ki se nanašajo na poslovanje oziroma dejavnost poslovnega subjekta in niso že javno znani ter so po vsebini taki, da obstaja verjetnost, da bi njihova prosta dostopnost ali dostopnost poslovnemu konkurentu povzročila občutno škodo.     Prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja posegata v pravico do svobodne gospodarske pobude zavezancev, ker razmeroma intenzivno ožita polje njihove podjetniške svobode. Osnovni podatki o pravnem poslu, do katerih je dostop javnosti prost, so bistveni poslovni podatki o konkretnih poslovnih razmerjih. Ti podatki omogočajo tvorbo pregledne in celovite slike o osnovnih značilnostih zadevnih pogodbenih razmerjih. Informacija javnega značaja so sorazmerno široko opredeljeni pravni posli s področja intelektualnih storitev.    Cilj obravnavanega posega je krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri ravnanju z javnimi sredstvi, kakor tudi zmanjšanje korupcijskih tveganj in posledično ustvarjanje rasti naklonjenega poslovnega okolja. Ti cilji v temelju lahko upravičijo poseg v človekovo pravico iz prvega odstavka 74. člena Ustave, če je teža posledic presojanega posega sorazmerna vrednosti zasledovanih ciljev oziroma koristim, ki bodo zaradi tega posega nastale.   Teža posledic obveznega posredovanja javnosti osnovnih podatkov o razkritih poslih je omejena. Razkrivajo se podatki iz poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa iz tistih pogodb, ki so vsebinsko jedro njegove dejavnosti. Razkriti posli ne spadajo v bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti. Razkrivanje teh pogodb zaradi njihovega pomožnega in podpornega značaja praviloma ne bo imelo težkih posledic za zavezančevo konkurenčnost in njegov nastop na trgu. Poleg tega je transparentnost, ki jo narekujejo izpodbijane določbe, v praksi omejena, saj prosilec ne pridobi natančnih podatkov o predmetu pogodbe oziroma o njegovi količini in kvaliteti.    Izpodbijana ureditev ima velik dejanski vpliv na povečanje odgovornosti pri upravljanju javnih sredstev zavezancev. Transparentnost razkritih poslov pomeni nov element neformalnega nadzora javnosti. Nadzor javnosti in medijev lahko pomembno pomaga pri odkrivanju in preprečevanju nepravilnosti in nesmotrnosti pri porabi javnih sredstev pri zavezancih. Možnost, da bodo podatki iz razkritega pravnega posla postali javni in da se bo o njih široko javno razpravljalo, deluje preventivno v smislu preprečevanja izrabljanja razkritih poslov za storitev kaznivih dejanj in tudi v smislu preprečevanja njihovega neučinkovitega, nepremišljenega in malomarnega sklepanja ter izvajanja. Javna dostopnost osnovnih podatkov o razkritih poslih pomembno pripomore k nadzoru javnosti nad tem, ali poslovodne osebe zavezanca te pravne posle izrabljajo za slabljenje premoženjske substance zavezanca iz političnih ali drugih neupravičenih namenov.    Koristi izpodbijanih določb presegajo težo njihovega posega v človekovo pravico do svobodne gospodarske pobude.    Prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja prav tako nista v neskladju z načelom zaupanja v pravo, saj javni interes za prost dostop do osnovnih podatkov o razkritih poslih tudi glede poslov, sklenjenih pred njihovo uveljavitvijo, pretehta nad zaupanjem zavezancev v ohranitev njihove zaupnosti.   

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.

PRIJAVA

ŠE NISTE UPORABNIK PORTALA TFL?

Dobra novice! Portal TFL je za nove uporabnike pripravil poseben brezplačen dostop do vsebin portala Tax-FinLex, da ga lahko preizkusite. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemanje e-tednika TFL Glasnik

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window