Odločitve Ustavnega sodišča

Zahteva za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/11 in 47/19), kolikor se ne nanaša na pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami, katerih predmet je enostanovanjska stavba, stanovanje ali bivalna enota, s fizično osebo kot kupcem ali najemnikom, ter 25. in 25.a člena Zakona o nepremičninskem posredovanju se zavrže.   Tretji odstavek 5. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju ni v neskladju z Ustavo.   O preostalem delu zahteve bo Ustavno sodišče odločilo posebej.

Pogodbena svoboda strank je del splošne svobode ravnanja iz 35. člena Ustave. Na področju podjetništva je ta zagotovljena v okviru svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave, ki je v tem smislu posebna določba v razmerju do ustavno zagotovljene splošne svobode ravnanja.   Zakonodajalec ima na podlagi prvega stavka drugega odstavka 74. člena Ustave pooblastilo, da uredi način uresničevanja pravice iz prvega odstavka 74. člena Ustave, ko gre za opravljanje gospodarske dejavnosti. Ker tako vzpostavlja ekonomsko politiko na posameznih področjih družbenega življenja, ki jo šteje kot najprimernejšo za doseganje splošne družbene blaginje, ima pri tem široko polje proste presoje. Ustavnosodna presoja zakonske ureditve, ki po vsebini pomeni le določitev načina uresničevanja pravice do svobodne gospodarske pobude, je nujno zadržana in Ustavno sodišče v tem okviru praviloma preizkuša le, ali je imel zakonodajalec za določitev načina uresničevanja pravice razumen razlog. Izpodbijana ureditev določa, da lahko nepremičninska družba plačilo za posredovanje zaračuna le naročitelju na podlagi pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami. Glede na neznatnost omejitve (dogovora v škodo tretjega) in njeno utemeljitev v smislu varstva šibkejše stranke v prometu z nepremičninami (kupca, najemnika) v povezavi s težavo cenovne nedostopnosti stanovanjskih nepremičnin kot esencialne dobrine, izpodbijana določba po oceni Ustavnega sodišča pomeni način uresničevanja pravice do svobodne gospodarske pobude, ki mu ni mogoče odreči razumnosti.