Navigacija
Portal TFL

TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

VSRS Sodba X Ips 39/2015 - dovoljena revizija - okoljska dajatev - obračun okoljske dajatve zaradi izgorevanja goriva - inšpekcijski nadzor - pogoji za oprostitev plačila oko...

SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Upravni oddelek
DATUM ODLOČBE
18.1.2017 0:00:00
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sodba X Ips 39/2015
INTERNA OZNAKA
VS1015978
SENAT, SODNIK
Peter Golob (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.), Marko Prijatelj
INSTITUT VSRS
dovoljena revizija - okoljska dajatev - obračun okoljske dajatve zaradi izgorevanja goriva - inšpekcijski nadzor - pogoji za oprostitev plačila okoljske dajatve - dovoljenje oproščenega proizvajalca - trgovanje z emisijskimi kuponi
PODROČJE VSRS
OKOLJSKO PRAVO
IZREK
I. Revizija se zavrne. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
JEDRO
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se v upravnem odločanju praviloma uporabi predpis, veljaven v času prvostopenjskega odločanja, razen če zakon (ali podzakonski akt) ne določa drugače. V polju proste presoje zakonodajalca (uredbodajalca) je, kje bo postavil mejo za oprostitev plačila okoljske dajatve, Uredba 47/13 je to mejo začrtala že pri dovoljenju zavezanca za izpust toplogrednih plinov, predhodna Uredba 43/05 pa je zahtevala še pridobitev dovoljenja za oproščenega proizvajalca. Ta sprememba, ki je revidentu celo olajšala pravni položaj (z učinkom za naprej), ne more nasprotovati načelu varstva zaupanja v pravo, saj Uredba kot podzakonski predpis (torej tudi Uredba 43/05) ne pridobi narave dokončno urejenega razmerja. Okoljska dajatev (1. točka prvega odstavka 111. člena ZVO-1) in trgovanje s pravicami do emisije (5. točka prvega odstavka 111. člena ZVO-1) sta dva ekonomska in finančna instrumenta varstva okolja, ki sta med seboj kompatibilna, se dopolnjujeta, vendar uporaba enega ne izključuje uporabe drugega. V obravnavanem postopku ne gre za odločanje o oprostitvi okoljske dajatve, ampak za nadzor nad izvajanjem Uredbe 43/05, torej, ali je bila okoljska dajatev revidentu upravičeno obračunana. V tem primeru pa je podana pristojnost carinskih organov (primerjaj z določbo prvega odstavka 29. člena Uredbe 43/05). Prepis tožbenih navedb v reviziji, nanašajočih se na odločitev organa prve stopnje, ne morejo pripeljati do uspeha v revizijskem postopku, saj je sodišče prve stopnje na te očitke materialnopravno že pravilno odgovorilo.

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window