311. Uredba o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22 in 130/22 – ZPOmK-2) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
Ta uredba določa neposredna plačila, in sicer osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost, dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost, dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, shemo za podnebje, okolje in dobrobit živali ter vezano dohodkovno podporo iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: strateški načrt SKP 2023-2027), ki je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skupne kmetijske politike 2023–2027 (https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027), za izvajanje:
1.
Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU, Euratom) 2022/2434 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, kar zadeva določitev diverzificirane strategije financiranja za splošno metodo najemanja posojil (UL L št. 319 z dne 13. 12. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1046/EU);
2.
Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1448 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
3.
Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2116/EU);
4.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2289 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o predstavitvi vsebine strateških načrtov SKP in elektronskem sistemu za varno izmenjavo informacij (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 463), zadnjič popravljene s popravkom (UL L št. 156 z dne 9. 6. 2022, str. 163);
5.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2290 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil o metodah za izračun skupnih kazalnikov učinka in rezultatov iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 486; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/2290/EU);
6.
Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 52), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/330 z dne 22. novembra 2022 o spremembi in popravku Delegirane uredbe (EU) 2022/126 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 44 z dne 14. 2. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/126/EU);
7.
Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 12), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/744 z dne 2. februarja 2023 o popravku Delegirane uredbe (EU) 2022/1172 glede prehodnih določb za olajšanje pregledov pogojenosti in navzkrižne skladnosti za nekatera plačila na površino v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 99 z dne 12. 4. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/1172/EU);
8.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1173 z dne 31. maja 2022 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 23; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2022/1173/EU);
9.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2024/587 z dne 12. februarja 2024 o določitvi odstopanja od Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uporabo standarda za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč (standard DKOP) 8, datumov upravičenosti odhodkov za prispevke iz EKJS ter pravil v zvezi s spremembami strateških načrtov SKP zaradi spremembe nekaterih shem za podnebje in okolje za leto zahtevka 2024 (UL L št. 2024/587 z dne 13. 2. 2024).
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
a)
gorsko območje je gorsko območje, kakor je opredeljeno s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
b)
območje z omejenimi dejavniki je območje z omejenimi dejavniki, kakor je opredeljeno s pravilnikom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
2.
kmetijska dejavnost je v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU:
a)
proizvodnja, reja ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, pašo, vzrejo živali in kmetijsko rejo živali, ali
b)
vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev, in sicer:
-
katerikoli agrotehnični ukrep, ki preprečuje semenitev plevelov; agrotehnični ukrepi vključujejo najmanj plitko obdelavo tal ali košnjo ornih površin preden rastline semenijo, kadar gre za orno zemljišče,
-
košnja vsaj enkrat letno do 15. oktobra tekočega leta in obrezovanje trajnih rastlin na način, da ohranijo proizvodni potencial, kadar gre za trajne nasade,
-
košnja vsaj enkrat letno do 15. oktobra tekočega leta, kadar gre za trajno travinje, ali vsaj enkrat do 15. oktobra naslednjega leta, kadar gre za izjeme, določene v uredbi, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, in v uredbi, ki ureja pogojenost;
3.
kmetijska površina v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU pomeni površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajno travinje ali trajni nasad, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom na površinah. Kmetijsko-gozdarski sistem na površinah pomeni kmetijsko površino, na kateri raste do 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves, dreves ali grmov na hektar, ali površino z več kot 50 posamičnimi samoniklimi gozdnimi drevesi ali grmi na hektar, ki je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč zajeto kot 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
4.
orno zemljišče iz prejšnje točke pomeni kmetijsko površino, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, pa so neobdelana, vključno s površinami pod praho, v skladu z 31. in 70. členom Uredbe 2021/2115/EU ali standardom DKOP 8 iz Priloge III k Uredbi 2021/2115/EU, ne glede na to, ali gre za zemljišče pod rastlinjaki ali s pritrjeno ali premično zaščito. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 dreves na hektar, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami, kot so žive meje in drevoredi. Orno zemljišče je prijavljeno v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1100 – njiva, 1131 – začasni travnik, 1150 – njiva za rejo polžev, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi, 1190 – rastlinjak, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, le kadar je namenjen pridelavi jagod, 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi;
5.
trajni nasad iz 3. točke tega člena pomeni kmetijsko površino z nasadom rastlin, ki niso vključene v kolobar in niso trajno travinje, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci, če je znotraj površine sadovnjakov do vključno 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves na hektar, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami, kot so žive meje in drevoredi. Intenzivni sadovnjaki se ne štejejo za kmetijsko-gozdarski sistem. Trajni nasad je prijavljen v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, razen za pridelavo jagod, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če ne izpolnjuje pogoja iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23), 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi, razen tistih, na katerih so hitro rastoči panjevci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz druge alineje te točke. Pri tem se kot:
-
drevesnice, kamor ne štejejo plantaže gozdnega drevja, upoštevajo naslednje površine mladih olesenelih (lesnatih) rastlin na prostem, ki se gojijo za razsaditev: trsnice in matičnjaki, sadne drevesnice in jagodičevje, drevesnice okrasnega drevja, gozdne drevesnice, brez gozdnih drevesnic v gozdu za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva in sadike drevja in grmovja za zasaditev v vrtovih, parkih, ob cestah in na brežinah (na primer živa meja, vrtnice in drugo okrasno grmičevje, okrasni iglavci), vedno vključno z njihovimi podlagami in sadikami,
-
hitro rastoči panjevec upoštevata vrba (Salix spp.) in topol (Populus spp.), pri katerih je najdaljša obhodnja pet let in minimalno gostota znaša 3.333 dreves na hektar kmetijskih zemljišč;
6.
trajno travinje iz 3. točke tega člena pomeni kmetijsko površino, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 posamičnih dreves na hektar ali tolikšno število dreves, katerih pokrovnost drevesnih krošenj je manjša od 75 %, pri čemer se sadna drevesa ne štejejo. Površina, porasla s travinjem, kjer rastejo posamična drevesa, se redno, vsaj enkrat letno popase oziroma pokosi v skladu z definicijo vzdrževanja. K trajnemu travinju štejemo tudi trajno travinje z razpršenimi neupravičenimi elementi, kot so grmičevje oziroma drevesa, ki niso krajinske značilnosti za namen pogojenosti ali pa predstavljajo gozdna drevesa nad dovoljenih 50 gozdnih dreves, ter skale, kamni, ob upoštevanju, da še naprej prevladujejo trave in druge zelene krmne rastline. Površina se določi z uporabo proporcionalnega sistema znižanja neupravičenih elementov za 0–50 % sorazmerno z deležem teh elementov v upravičeni površini. Trajno travinje je prijavljeno v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoj iz točke b) tretjega odstavka 22. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 7/23), 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi. Pri tem:
-
so trave ali druge zelene krmne rastline iz te točke v skladu z drugim pododstavkom točke c) tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2021/2115/EU trave, razen če so namenjene pridelavi semen, in travno-deteljne mešanice ter druge zelene krmne rastline, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike, ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne,
-
se za namen spremljanja kolobarja iz te točke in 5. točke tega člena upoštevata glavni posevek in posevek, ki je prisoten po glavnem posevku v tekočem letu;
a)
upravičen hektar v skladu s 4. točko pod (a) 4. člena Uredbe 2021/2115/EU je vsaka kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti nosilca kmetijskega gospodarstva, v obdobju vegetacije uporablja za nekmetijsko dejavnost za obdobje, ki v tekočem letu ni daljše od 30 dni, oziroma se kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti kljub več kot 30 dnem lahko šteje za upravičeno, če nosilec kmetijskega gospodarstva dokaže, da se kmetijske dejavnosti lahko izvajajo, ne da bi jih znatno ovirali intenzivnost, narava, trajanje in časovni razpored nekmetijskih dejavnosti. Ta občasna nekmetijska raba mora biti časovno omejena, ne sme povzročiti uničenja vegetacijske odeje, razen v primeru, da je uničenje vegetacijske odeje posledica priprave zemljišča za izboljšanje kmetijske dejavnosti, ali ogrožati skladnosti z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji na kmetijski površini. Dopušča se kmetijska raba vsako drugo leto, kot je določeno v tretji alineji 2. točke pod b) tega člena,
b)
kot upravičen hektar se štejejo tudi krajinske značilnosti na vseh vrstah kmetijskih površin, razen trajnega travinja z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, ki obsegajo največ 100 m2 ali so široke največ 2 m. V primeru osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost in dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete se v skladu s 4. točko pod (b) 4. člena Uredbe 2021/2115/EU kot upravičen hektar šteje tudi vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki ima krajinske značilnosti, za katere velja obveznost ohranjanja na podlagi standarda DKOP 8 iz uredbe, ki ureja pogojenost, in vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za doseganje minimalnega deleža ornega zemljišča, namenjenega za neproizvodne površine in elemente, vključno z neobdelanimi zemljišči, na podlagi standarda DKOP 8 iz uredbe, ki ureja pogojenost,
c)
površina, na kateri se prideluje konoplja, se v skladu s 4. točko pod (c) 4. člena Uredbe 2021/2115/EU šteje kot upravičen hektar le v primeru, da vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah konoplje ne presega 0,3 %. Nadalje se površina, na kateri se predeluje konoplja oziroma vrtni mak, šteje kot upravičen hektar, če je nosilec kmetijskega gospodarstva pridobil dovoljenje za gojenje konoplje oziroma dovoljenje za gojenje vrtnega maka v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje oziroma vrtnega maka,
č)
površine se štejejo za upravičene hektarje, če ustrezajo opredelitvi upravičenega hektarja v celotnem koledarskem letu, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin,
d)
upravičen hektar je na razpolago nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki se vpiše v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva in ima zanj pravico do uporabe v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
8.
sheme za podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: SOPO) so sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali iz 31. člena Uredbe 2021/2115/EU;
9.
enotno podjetje je enotno podjetje iz drugega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3).
3. člen
(letna nacionalna zgornja meja za neposredna plačila in okvirna dodeljena finančna sredstva za posamezne intervencije neposrednih plačil)
(1)
Letna nacionalna zgornja meja, določena v Prilogi IX Uredbe 2021/2115/EU, se v skladu s 101. členom Uredbe 2021/2115/EU in strateškim načrtom SKP 2023–2027 razdeli na naslednja okvirno dodeljena letna finančna sredstva:
-
za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost pred uporabo petega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU do 82.890.238,77 eura;
-
v skladu s prvim in drugim odstavkom 98. člena in z drugim pododstavkom prvega odstavka 29. člena Uredbe 2021/2115/EU za dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost do 6.576.502,60 eura oziroma po uporabi petega odstavka 17. člena Uredbe 2021/2115/EU do 7.774.811,11 eura;
-
v skladu s prvim odstavkom 95. člena Uredbe 2021/2115/EU za dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete do 1.972.950,43 eura;
-
v skladu s prvim in drugim odstavkom 97. člena Uredbe 2021/2115/EU za podporo za SOPO do 20.360.852,05 eura;
-
v skladu s prvim in tretjim odstavkom 96. člena Uredbe 2021/2115/EU za vezano dohodkovno podporo do 19.729.507,80 eura.
(2)
Za posamezne intervencije neposrednih plačil iz prvega odstavka tega člena se sredstva, razen v primeru uporabe predplačil iz točke (a) drugega odstavka 44. člena Uredbe 2021/2116/EU, izplačajo v času od 1. januarja tekočega leta do 30. junija po letu, ko je vložena zbirna vloga v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge. Sredstva se izplačujejo v dveh obrokih.
(3)
Razen za vezano dohodkovno podporo se skupni znesek izplačanih sredstev za posamezno intervencijo neposrednih plačil razlikuje od zneskov v prvem odstavku tega člena, ko se uporabi točka (a) tretjega odstavka 101. člena Uredbe 2021/2115/EU.
(4)
Če se skupni znesek za SOPO in vezano dohodkovno podporo iz prvega odstavka tega člena ne preseže, se skupni znesek izplačanih sredstev za posamezne sheme SOPO iz 23. člena te uredbe ali vezane dohodkovne podpore iz 37. člena te uredbe lahko razlikuje od skupnih zneskov, določenih za posamezno shemo oziroma vezano dohodkovno podporo, če se uporabi točka (a) tretjega odstavka 101. člena Uredbe 2021/2115/EU in če učinek v obliki ugotovljenih enot za posamezno intervencijo vezane dohodkovne podpore presega ali ne dosega načrtovanega učinka iz strateškega načrta SKP 2023–2027.
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.