Navigacija

Splošni akt o zaščiti otrok in mladoletnikov v televizijskih programih in avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 84-3113/2013, stran 9313 DATUM OBJAVE: 14.10.2013

VELJAVNOST: od 29.10.2013 / UPORABA: od 29.10.2013

RS 84-3113/2013

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 29.10.2013 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 24.1.2020: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 84/13

Časovnica

Na današnji dan, 24.1.2020 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 29.10.2013
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

3113. Splošni akt o zaščiti otrok in mladoletnikov v televizijskih programih in avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo

 
 
Na podlagi devetega odstavka 14. člena Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11) izdaja direktor Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije
 

S P L O Š N I A K T
o zaščiti otrok in mladoletnikov v televizijskih programih in avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo

 

I. SPLOŠNI DEL

 

1. člen

 
Ta splošni akt opredeljuje programske vsebine, ki bi lahko resno škodovale telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok in mladoletnikov (v nadaljevanju: razvoj otrok in mladoletnikov), in programske vsebine, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov, ter določa stopnjo zaščite v tem splošnem aktu opredeljenih programskih vsebin in smernice za njihovo predvajanje.
 

2. člen

 
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo naslednji pomen:
 
1.
»Nasilje« je vedenje, pri katerem se z uporabo sile, grožnje ali na drug neprimeren način oškoduje ali poškoduje osebe ali njihovo integriteto, druga živa bitja ali materialne stvari in zajema zlasti fizično, verbalno ali psihično nasilje, (samo)uničevalno vedenje, nasilno ali nekonsenzualno spolnost.
 
2.
»Neupravičeno prikazovanje nasilja« je prikazovanje prekomernega nasilja, ki presega stopnjo nasilja, potrebno za dosego cilja tega nasilja (npr. izživljanje, mučenje). To je nasilje, ki nima konteksta oziroma namena, ki bi prikaz tega nasilja utemeljeval (je samemu sebi namen).
 
3.
»Diskriminacija« je kakršnokoli neenakopravno obravnavanje ali spodbujanje k takemu obravnavanju na osnovi spola, rase, etnične pripadnosti, narodnosti, jezika, vere ali prepričanja, družbenega razreda, spolne usmerjenosti, starosti, invalidnosti ali telesne pojavnosti in podobno.
 
4.
»Seksualne programske vsebine« so programske vsebine, katerih primarni namen je spolna stimulacija občinstva in ki prikazujejo zapeljive poze ali seksualne položaje brez prikazovanja spolnih organov ter simulirajo, nakazujejo ali namigujejo na konsenzualno človeško spolnost brez elementov nasilja, poniževanja ali žaljenja.
 
5.
»Eksplicitne seksualne programske vsebine« so programske vsebine, katerih primarni namen je spolna stimulacija občinstva in ki nazorno prikazujejo spolne organe ali eksplicitne podobe konsenzualne človeške spolnosti z nazornim prikazom spolnih organov.
 
6.
»Pornografske programske vsebine« so programske vsebine, katerih primarni namen je spolna stimulacija občinstva in ki vsebujejo izrazite elemente grobega nasilja, poniževanja, žaljenja ali surovih fetišev ter nazorno prikazujejo spolne organe ali eksplicitne podobe konsenzualne človeške spolnosti z nazornim prikazom spolnih organov.
 
7.
»Zdravju škodljive snovi« so strupene snovi ali snovi, katerih zloraba je lahko škodljiva oziroma nevarna (npr. lepila, topila, zdravila, čistila, pirotehnika).
 
8.
»Prikaz(ovati)« pomeni implicitno ali eksplicitno vizualno, avdiovizualno, zvočno, verbalno ali drugačno prikazovanje, nakazovanje, opisovanje ali predstavitev.
 
9.
»Pogost« ali »prevladujoč« prikaz določenih dejanj pomeni, da prikaz določenih dejanj obsega pomemben del celotne programske vsebine.
 
10.
»Negativno ovrednoteno« pomeni, da je v programski vsebini jasno izraženo sporočilo, da je določeno dejanje družbeno nesprejemljivo, škodljivo, nevarno, zmotno ali kaznovano.
 
11.
»Pozitivno ovrednoteno« pomeni, da je v programski vsebini jasno izraženo sporočilo, da je določeno dejanje družbeno sprejemljivo ali odobravano.
 
12.
»Izvedljivost prikazov« pomeni, da programska vsebina prikazuje dejanja, ki jih je mogoče v vsakdanjem življenju izvesti.
 
13.
»Upravičeno s kontekstom« pomeni, da programska vsebina prikazuje dejanja, ki sama po sebi utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov, vendar z njimi povezana dejanja ali okoliščine programske vsebine (npr. njen namen, žanr, izobraževalni, zgodovinski ali komičen kontekst, način predstavitve, vrednotenje teh dejanj) tak prikaz ublažijo.
 
14.
»Otroci« so osebe, mlajše od 15 let.
 
15.
»Mladoletniki« so osebe, stare od vključno 15 let do 18 let.
 
16.
»Otroške programske vsebine« so programske vsebine, ki so primarno namenjene otrokom in so ustvarjene prav zanje.
 
17.
»Fikcijske programske vsebine« so programske vsebine, v katerih so prikazani neresnični ali izmišljeni oziroma domišljijski dogodki, lahko tudi domišljijsko obdelani resnični dogodki (npr. biografije). Med fikcijske programske vsebine sodijo zlasti filmi, serijski filmi, nanizanke, nadaljevanke, risanke in animirani filmi.
 
18.
»Nefikcijske programske vsebine« so programske vsebine, ki so s strani gledalcev dojete kot resnične, kot so zlasti resničnostne, dokumentarne, izobraževalne, kontaktne in pogovorne oddaje, dokumentarni filmi in zabavni kvizi.
 
19.
»Kategorizacija programskih vsebin« je časovno umeščanje programskih vsebin v spored televizijskega programa oziroma razvrščanje programskih vsebin v katalog avdiovizualne medijske storitve na zahtevo glede na njihovo primernost za posamezno starostno skupino gledalcev. Strožja kategorizacija programske vsebine pomeni kasnejšo časovno umestitev v spored televizijskega programa oziroma dodelitev višje starostne omejitve.
 
(2)
Ostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen, kot ga določata zakon, ki ureja avdiovizualne medijske storitve, in zakon, ki ureja medije.
 

II. SMERNICE ZA PREDVAJANJE PROGRAMSKIH VSEBIN, KI UTEGNEJO ŠKODOVATI RAZVOJU OTROK IN MLADOLETNIKOV

 

3. člen

 
(1)
Smernice se uporabljajo za kategorizacijo vseh programskih vsebin, ki jih zagotavljajo ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev v okviru lastnih sporedov ali katalogov.
 
(2)
Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev morajo programske vsebine, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov, kategorizirati glede na prisotnost vseh naslednjih elementov:
 
a)
nasilja in njegovih posledic;
 
b)
nevarnega vedenja;
 
c)
strašljivih vsebin;
 
d)
tobačnih izdelkov, drog, alkohola in drugih zdravju nevarnih snovi;
 
e)
neprimernega jezika;
 
f)
golote;
 
g)
spolnosti;
 
h)
diskriminacije.
 
(3)
Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev morajo pri presoji vsakega elementa iz prejšnjega odstavka upoštevati:
 
a)
kontekst, v katerem se glede na pričakovanja gledalcev določenega žanra in namen programske vsebine pojavijo prizori, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov (npr. izobraževalni, zgodovinski ali komičen kontekst, kritična obravnava škodljivega vedenja ali ozaveščanje o njegovi nevarnosti ali škodljivosti se praviloma kategorizira manj strogo);
 
b)
učinke programske vsebine in občutja, ki jih ta pri gledalcih vzbuja (npr. programska vsebina kot celota povzroča občutke nelagodja ali tesnobe, čeprav ne vsebuje izrazitih prizorov, ki bi bili neprimerni za posamezno starostno skupino, ali obratno, določen prizor, ki je za posamezno starostno skupino gledalcev lahko neprimeren, zavzema neznaten del programske vsebine in zato ne vpliva bistveno na občutke, ki jih programska vsebina kot celota vzbudi pri svojih gledalcih);
 
c)
stopnjo realističnosti in vrsto programskih vsebin (npr. nefikcijske programske vsebine se praviloma kategorizirajo strožje kot fikcijske, saj jih otroci in mladoletniki dojemajo kot bolj resnične v primerjavi s fikcijskimi);
 
d)
pogostost, trajanje, intenzivnost (npr. zvočna, verbalna, vizualna, tekstovna poudarjenost) in podrobnosti prizorov, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov (npr. programske vsebine s podrobnimi ali intenzivnimi prizori, ki pri gledalcu izzovejo vznemirjenje, nelagodje, tesnobo ali strah, se praviloma kategorizirajo strožje);
 
e)
izvedljivost dejanj, ki jih otroci ali mladoletniki lahko posnemajo in bi bila zato lahko nevarna ali škodljiva za njihov razvoj, zdravje in varnost (npr. prikazovanje podrobnosti nevarnih poskusov, uporabe oziroma zlorabe dostopnih orodij in drugih predmetov, se, če gre za dejanja, ki jih otroci in mladoletniki lahko posnemajo, praviloma kategorizira strožje);
 
f)
vrednotenje prikazanih dejanj (npr. poveličevanje nasilja, spodbujanje ali poveličevanje uporabe zdravju nevarnih snovi se kategorizira strožje, programske vsebine, ki ta dejanja negativno vrednotijo oziroma implicitno ali eksplicitno kritizirajo, se praviloma kategorizira manj strogo) in
 
g)
način obravnavanja tematike z vidika primernosti za posamezno starostno skupino.
 
(4)
Pri kategorizaciji programskih vsebin se ponudnik lahko opre tudi na priporočila uveljavljenih ustanov, specializiranih za kategorizacijo avdiovizualnih programskih vsebin.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window