Navigacija
Portal TFL

TFL Vsebine / Revija Revus

Kje je meja novinarske presoje dejanj sodnega funkcionarja? Sodba ESČP v zadevi Perna proti Italiji

O AVTORJU
Asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani
AVTOR
Saša Zagorc
SOAVTOR
TIP DOKUMENTA
Strokovni članki
KLJUČNE BESEDE
svoboda izražanja, kritika funkcionarja, čast in dobro ime, ESČP
KEYWORDS
criticism of a functionary, reputation, ECtHR, freedom of expression
NASLOV SEKCIJE
Freedom of Expression
SECTION
Svoboda izražanja
PUBLIKACIJA
revija Revus
ŠTEVILKA PUBLIKACIJE ABS
4
LETO
2005
ZALOŽNIK
Klub Revus - Center za raziskovanje evropske Ustavnosti in demokracije
POVZETEK
Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Perna določilo standarde, ki veljajo za novinarsko kritično presojanje dejanj sodnega funkcionarja, ki je izrecno in goreče izrazil svoja politična stališča. Sodišče opozarja, da je kritika možna, saj taka dejanja lahko v javnosti spodbudijo dvom o nepristranosti in neodvisnosti sodnih funkcionarjev ter s tem mečejo slabo luč na delovanje sodstva. Vendarle morajo tovrstne kritične sodbe temeljiti na določenih dejstvih, ker mora zaradi posebnega položaja sodne oblasti ta spoštovati načelo pasivnosti, diskretnosti. Kritične sodbe je načeloma treba ocenjevati v kontekstu namena in sporočila članka. Posamezne izjave same po sebi morebiti res ne predstavljajo posega v dobro ime in čast sodnega funkcionarja in so lahko res le simbolične, vendar lahko v kontekstu celotnega članka dobijo kvalificirani obrekovalni pomen. Sodišče je na podlagi teh stališč sprejelo odločitev, da obsodba novinarja pred italijanskimi sodišči ni pomenila kršitve svobode izražanja.
SUMMARY
In case Perna v. Italy The European Court of Human Rights developed standards for admissibility of journalist’s critical remarks concerning the work of members of the judiciary who were active politically. The Court points out that criticism is admissible since a judicial officer may imperil with such activity the image of impartiality and independence in public eye that justice must show at all times. Nevertheless, critical judgments or allegations should have a factual basis, since the special role of the judiciary (duty of discretion, passivity) prevents the latter from replying. The courts should consider critical assertions with regard to article’s overall content and its very essence. Singled-out assertions perhaps do not infringe the reputation of attacked and may be solely symbolic. However, they may get the defamatory meaning in the context of a whole article. The Court concluded in this regard that the conviction of the journalist did not infringe the freedom of expression, as defined in Article 10 of the ECHR.
TITLE

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window