Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 14. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 61/2000, 21/02 in 67/02) ni v neskladju z Ustavo.

Ker izpodbijani določbi prvega odstavka 14. člena ZVCP, ki ureja policijska pooblastila za nadzor prometa, vozil, voznikov in drugih udeležencev v cestnem prometu, ni mogoče očitati, da je nejasna in da dopušča samovoljno razlago, ni podana kršitev načel pravne države iz 2. člena Ustave. Namen določbe prvega odstavka 14. člena ZVCP je v povezavi z drugimi določbami ZVCP zagotoviti varnost udeležencev v cestnem prometu, kar pomeni, da zasleduje legitimen cilj. Opravljanje nadzora prometa, vozil, voznikov in drugih udeležencev v cestnem prometu je, skupaj z drugimi prometno-varnostnimi ukrepi in ukrepi vzgoje in izobraževanja, primerno sredstvo za dosego tega cilja. Tak nadzor je lahko učinkovit samo, če je preventiven, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do njega šele potem, ko bi posledice že nastopile in jih ne bi bilo mogoče več preprečiti. Zaradi tega je tak poseg nujen za dosego navedenega ustavno dopustnega cilja, saj tega ni mogoče doseči brez njega ali z blažjim posegom. Tako izveden ukrep v primerjavi s pozitivnimi učinki, ki jih zagotavlja, ne predstavlja pretiranega posega v pravico iz 35. člena Ustave in je s tem podana sorazmernost v ožjem pomenu besede. Določba 14. člena ZVCP zato tudi ni v neskladju s pravico iz 35. člena Ustave.