Odločbe Višjih sodišč

Pritožba zagovornika obd. C.L. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženka je dolžna plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

 

Prvostopenjsko sodišče obdolženki ni kršilo niti zgoraj navedenih določb ZKP, kot tudi ne določb Ustave. Pritožba ne pove, kateri so tisti nejasni razlogi, ki bi naj tudi bili v pretežni meri s seboj v nasprotju. Preizkus, ki ga je opravilo sodišče druge stopnje pa je pokazal, da ima izpodbijana sodba jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih in da ti s seboj niso v nasprotju. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče obdolženki sodilo v nenavzočnosti, ni kršilo pravice do obrambe, saj utemeljeno ni sprejelo obdolženkinega opravičila, kot tudi ne opravičila njenega zagovornika. Obdolženka opravičila ni podkrepila z nobenim zdravniškim potrdilom, zagovornik pa niti ni navedel, pred katerim sodiščem bi naj imel naroke, niti ni predložil pisnih dokazil (vabil za naroke). Sicer pa je obdolženka že bila zaslišana, tako obdolženka kot tudi njen zagovornik sta bila seznanjena z izvedenskimi mnenji in dala nanje pripombe. Ni moč zato zatrjevati, da obdolženka ni imela primernega časa in možnosti za pripravo obrambe, saj je nenazadnje potrebno upoštevati še, da sta obdolženka in njen zagovornik že v fazi opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj bila seznanjena z zaključki izvedenca prometne stroke dr. R.K., da sta v ugovoru zoper kaznovalni nalog predložila izvedensko mnenje družbe D.E. d.o.o., kakor tudi, da sta tako izvedenec dr. R.K. kot tudi izvedenec dr. I.P. strokovno obrazložila, zakaj zaključkov izvedenskega mnenja, ki ga je predložila obdolženka, ni moč upoštevati. Tako se pokaže, da zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve Ustave v škodo obdolženke niso podane.