Odločitve Ustavnega sodišča

Ni v skladu z Ustavo, da Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 - odl. US in 1/96) in Zakon o rudarstvu ter na njuni podlagi izdani podzakonski predpisi ne določajo pogojev in postopkov za pridobitev koncesije za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin. Državni zbor mora protiustavnost, ugotovljeno v točki 1 izreka te odločbe, odpraviti v roku šest mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu. Do odprave protiustavnosti, ugotovljene v točki 1 izreka te odločbe, se pravica do gospodarskega izkoriščanja mineralnih surovin pridobi na podlagi dovoljenja za izkoriščanje rudnin, ki ga s smiselno uporabo določb Zakona o rudarstvu izda Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Pravice, pridobljene na podlagi takšnih dovoljenj za izkoriščanje rudnin, se štejejo kot pridobljene pravice do izkoriščanja naravnih dobrin v smislu določb 111.a in 111.b člena Zakona o varstvu okolja.

Nesprejetje zakona na področju izkoriščanja rudnin oziroma mineralnih surovin, ki bi ga po Ustavi zakonodajalec moral sprejeti, preprečuje možnost njihovega izkoriščanja. To je v nasprotju z jasno izraženim smislom ustavne določbe o zakonski odločitvi pogojev za izkoriščanje naravnih bogastev (drugi odstavek 70. člena Ustave). Takšno stanje hkrati ovira izvrševanje svobodne gospodarske pobude (prvi odstavek 74. člena Ustave) in v nasprotju z Ustavo omejuje konkurenco (tretji odstavek 74. člena Ustave), saj izrazito priviligira subjekte, ki so po stari zakonodaji pridobili pravico do brezplačnega izkoriščanja naravnih virov.