Navigacija
Portal TFL

TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Up-63/03 - Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 273/2001 z dne 12. 11. 2002 v celoti ter sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1517...

OPOMBA US RS
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Up-63/03
VRSTA ZADEVE
ustavna pritožba
INTERNA OZNAKA
US24357
GESLA
1.5.51.2.10 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Razveljavitev/odprava izpodbijanega akta in vrnitev v novo odločanje. 5.4.14 - Temeljne pravice - Ekonomske, socialne in kulturne pravice - Pravica do socialne varnosti (50). 5.4.51 - Temeljne pravice - Ekonomske, socialne in kulturne pravice - Varstvo dela (66). 1.4.14.3 - Ustavno sodstvo - Postopek - Stroški - Stroški postopka.
NAPADENI AKT
Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 273/2001 z dne 12. 11. 2002 v celoti ter sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1517/99 z dne 6. 9. 2001 in sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pd 3593/94 z dne 16. 6. 1999
OBJAVA
Uradni list RS, št. 14/2005, Uradni list RS, št. 11/2006 (popr.) in OdlUS XIV, 32
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VLAGATELJ
VRSTA AKTA
posamični akt
VRSTA ODLOČITVE
odločba
VRSTA REŠITVE
razveljavitev ali odprava
IZREK
Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 273/2001 z dne 12. 11. 2002 v celoti ter sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1517/99 z dne 6. 9. 2001 in sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pd 3593/94 z dne 16. 6. 1999 v delih, v katerih se nanašata na A. A., se razveljavijo. Zadeva se vrne Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje. Družba B. B., d. o. o., Z., sama nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.
EVIDENČNI STAVEK
Delovno pravo je nastalo in se oblikuje z namenom, da na področju t. i. odvisnega dela, za katerega sta značilni odvisnost in podrejenost delavca v razmerju do delodajalca, nadgradi civilno obligacijskopravno ureditev pogodb z zavezujočimi delovnopravnimi normami, ki določajo minimum pravic delavca in omejujejo pogodbeno svobodo strank. Zato je obligacijskopravne institute, vključno z institutom odpovedi pravici, na področju delovnih razmerij treba interpretirati in uporabljati v skladu z namenom in smislom delovnega prava, upoštevajoč pri tem temeljne posebnosti pravnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Iz vsebine pravice do odpravnine in dejstva, da jo je zakonodajalec predpisal kot dolžnost delodajalca s samim zakonom, izhaja, da se tej pravici delavec ne more odpovedati, saj bi bilo navedeno v nasprotju z namenom in smislom te zakonsko določene pravice. Odpravnina zagotavlja odpuščenemu delavcu določeno socialno varnost ob prehodu v brezposelnost in hkrati pomeni odmeno za dotedanje delo pri delodajalcu. Na ta način zakonodajalec, izhajajoč iz načela socialne države (2. člen Ustave), pravice do socialne varnosti (prvi odstavek 50. člena Ustave) in pravice do varstva dela (66. člen Ustave), porazdeli bremena v zvezi s presežnimi delavci med delavce, delodajalce in državo. Skupaj z drugimi določbami, ki urejajo odpuščanje delavcev iz ekonomskih, poslovnih razlogov (torej delavcev, katerih delo ni več potrebno, t. i. trajno presežnih delavcev) odpravnina tudi omejuje delodajalčevo svobodo pri odpuščanju delavcev iz poslovnega, ekonomskega razloga. Čeprav zakon ne določa izrecno, da se delavec pravici do odpravnine ne more odpovedati, to izhaja iz namena in smisla zakonskega urejanja odpravnine, ki sodi v okvir zakonskega določanja vsebine z Ustavo zagotovljene pravice do socialne varnosti in pravice do varstva dela. Iz navedenih ustavnih določb med drugim tudi izhaja, da je treba ob morebitni nejasni ali nedorečeni pravni ureditvi oziroma v primeru dvoma interpretirati določbo o pravici do odpravnine v korist delavca. Iz navedenega izhaja, da je pravno stališče sodišč, po katerem se je ustavna pritožnica lahko veljavno odpovedala pravici do odpravnine, ki jo je v času njenega odpusta določal tretji odstavek 36.f člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR90), v neskladju s prvim odstavkom 50. člena in s 66. členom Ustave ter zato krši pritožničino pravico do socialne varnosti in pravico do varstva dela.

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window