TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 370/2011 z dne 13. 9. 2012 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.   Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 172. do 175. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 125/08 in 110/09) se zavrže.

Ker sodi v okvir pravice do sodnega varstva tudi vsakomur zagotovljena pravica do učinkovitega sodnega varstva njegovih pravic, mora imeti stranka možnost, da učinkovito brani svoje pravice, interese in pravne koristi. Sestavni del pravice do sodnega varstva je tako tudi pravica stranke, da dokazuje dejstva, iz katerih izvira njen zahtevek, oziroma dejstva, iz katerih izhajajo njeni ugovori.      Cilj davčne izvršbe ne more biti, da država – upnica pride do poplačila svoje denarne terjatve iz premoženja tretje osebe, ne da bi ta imela možnost uresničiti svojo pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave in s tem preprečiti poseg v svoje premoženje. Četudi v premoženje davčnega dolžnika sodijo njegove denarne terjatve, rubež denarne terjatve pa je zato sredstvo davčne izvršbe, to ne pomeni, da je državi – upnici dana možnost, da v okviru davčne izvršbe izterja zarubljeno denarno terjatev iz premoženja tretje osebe – zatrjevanega dolžnika davčnega dolžnika, ne da bi pred tem o obstoju za tretjo osebo sporne denarne terjatve odločilo sodišče. Davčna izvršba se sme zaradi plačila davčne obveznosti opraviti na premoženju davčnega dolžnika, zato je ključno, da ni nobenega dvoma o tem, da premoženje, na katero se poseže z davčno izvršbo, pripada njemu. Stališče, da za izvršbo z rubežem denarne terjatve zadostuje, da se o obstoju sporne denarne terjatve odloči kot o predhodnem vprašanju v okviru davčne izvršbe, izničuje pravico tretje osebe do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ker ji preprečuje, da bi v kognicijskem kontradiktornem sodnem postopku imela kot tožena stranka možnost zavarovati svoj položaj pred posegom v svoje premoženje. Zato je Ustavno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.   Če pobuda ne vsebuje razlogov neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo ali zakonom, jo Ustavno sodišče zavrže.