Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke in stranskega intervenienta na strani tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu (I. točka izreka) tako spremeni, da se tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožeča stranka lastnica nepremičnin z ID znakom 1111-1058/0-0, 1111-1061/0-0, 1111-759/0-0, 1111-1046/0-0, 1111-1057/0-0, 1111-1319/0-0, 1111-790/0-0, 1111-781/0-0 in 1111-1045/4-0, zavrne.

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in v izpodbijanem zavrnilnem delu (II. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločba o stroških (III. točka izreka) se spremeni tako, da je po spremenjeni sodbi dolžna tožeča stranka povrniti toženi stranki 14.473,30 EUR in stranskemu intervenientu na strani tožene stranke 11.071,30 EUR pravdnih stroškov, nastalih do izdaje izpodbijane sodbe, v petnajstih dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

IV. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka nosi sama stroške odgovora na pritožbo tožeče stranke. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 1.855,60 EUR stroškov za pritožbo, v petnajstih dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ker sta občini (toženka in stranska intervenientka) 18. 6. 2018 sklenili sporazum o delitvi skupnega premoženja, po katerem so sporne nepremičnine prešle v last stranske intervenientke, bi morala tožnica vložiti tožbo zoper njo. Občini nista več skupni lastnici, zato razlaga v smislu 190. člena ZPP ni (več) ustrezna. Ustrezna ne bi bila niti, če bi šlo za skupna lastnika, saj toženka ne bi bila pasivno legitimirana, ampak bi morali biti v tem stvarnopravnem sporu toženi vsi enotni in nujni sosporniki skupaj.