Navigacija

Pravilnik o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 100-4778/1999, stran 14926 DATUM OBJAVE: 10.12.1999

VELJAVNOST: od 1.2.2000 / UPORABA: od 1.2.2000

RS 100-4778/1999

Verzija 20 / 20

Čistopis se uporablja od 30.10.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.9.2019: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 100/99, 38/00, 71/00, 36/01, 81/02, 1/04, 15/04, 18/04, 25/04, 25/04, 28/04, 28/04, 28/04, 28/04, 28/04, 117/04

Časovnica

Na današnji dan, 17.9.2019 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 30.10.2004
    DO nadaljnjega
 
 

4778. Pravilnik o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora

 
Na podlagi sedemintridesete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
 

P R A V I L N I K
o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora

 

1. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(vsebina pravilnika)

 
Ta pravilnik ureja način opravljanja obveznih veterinarsko-sanitarnih pregledov (v nadaljnjem besedilu: pregledi) živali, surovin in živil živalskega izvora, izvajanje veterinarsko-sanitarnega nadzora (v nadaljnjem besedilu: nadzor) živilskih obratov in kriterije ter normative za ocenjevanje zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora v proizvodnji pred oddajo v promet za javno potrošnjo.
 

2. člen

(naloge in cilji)

 
Naloge in cilji nadzora in pregledov so:
 
– varstvo zdravja potrošnikov pred zoonozami in pred zastrupitvami ter drugimi škodljivimi posledicami, ki jih lahko povzročijo zdravstveno neustrezna živila živalskega izvora;
 
– izvajanje veterinarsko-sanitarnega reda in stalnih preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja živalskih kužnih bolezni in dajanja zdravstveno neustreznih živil živalskega izvora v promet;
 
– izvajanje ukrepov ob kršitvah veterinarsko-sanitarnega reda;
 
– izvajanje ukrepov ob ugotovitvi zoonoze, druge kužne bolezni ali sumu na kužno bolezen pri pregledu živali;
 
– izvajanje ukrepov ob ugotovitvi, da so živila živalskega izvora zdravstveno neustrezna;
 
– analiziranje in ocenjevanje drugih bolezni na posameznih posestvih in območjih ter drugih razlogov, ki lahko povzročijo gospodarsko škodo, zdravstveno neustreznost živil in slabšo obstojnost živil (zrejne, notranje bolezni,poškodbe med transportom, pogini, hlevski pogini itn.);
 
– izvajanje ukrepov za varstvo človekovega okolja pred onesnaženjem z odpadki in odplakami iz živilskih obratov;
 
– zaščita živali pred mučenjem.
 

3. člen

(pomeni izrazov)

 
Posamezni izrazi v tem pravilniku pomenijo:
 
1.
Pristojni organ za veterinarstvo je Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).
 
2.
Uradni veterinar je doktor veterinarske medicine, zaposlen na VURS, ki je med drugim pristojen za:
 
– opravljanje pregledov živali, surovin in živil za javno potrošnjo;
 
– opravljanje pregledov opreme in obratov, v katerih se proizvaja in daje v promet surovine oziroma živila za javno potrošnjo;
 
– izvajanje nadzora živilskih obratov;
 
– izdajanje potrdil o zdravstveni ustreznosti surovin in živil.
 
3.
Lastne kontrole so notranja kontrola in program čiščenja in dezinfekcije ter druge predpisane kontrole, ki jih mora izvajati nosilec dejavnosti v svojem obratu.
 
4.
Hermetično zaprta embalaža je neprepustna embalaža, ki je, potem ko je zaprta, namenjena zaščiti vsebine pred vstopom mikroorganizmov med in po toplotni obdelavi.
 
5.
Konzerviranje pomeni vsak postopek, s katerim dosežemo, da so embalirana živila tako obdelana v hermetično zaprti embalaži, da so vsi mikroorganizmi, ki bi se lahko razmnožili, uničeni ali inaktivirani, ne glede na temperaturo, pri kateri bo proizvod skladiščen.
 
6.
Klavne živali so kopitarji (konji, mezgi, osli in mule), parkljarji (goveda, bivoli, ovce, koze in prašiči), perutnina (kokoši, purani, race in druga domača perutnina, noji), kunci, žabe, gojena divjad in druge gojene živali za klanje z namenom prehrane ljudi.
 
9.
Druge živali za prehrano ljudi so ribe, školjke, raki, želve, polži ter divjad, ki se lovi in se uporablja za prehrano ljudi.
 
10.
Živalski odpadki z visokim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: konfiskat) so celi trupi živali, posamezna živalska tkiva, telesne tekočine ali drugi materiali živalskega izvora, predelani ali nepredelani, ne glede na vrsto živali, za katere je uradni veterinar ugotovil, da so patološko spremenjeni, kužni ali kontaminirani, in predstavljajo material z visokim tveganjem za širjenje kužnih bolezni, predvsem zoonoz, oziroma lahko drugače ogrozijo zdravje ljudi.
 
11.
Živalski odpadki z nizkim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: odpadki) so klavnični in drugi odpadki živalskega izvora, razen konfiskata iz prejšnje točke, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, in predstavljajo material z nizkim tveganjem za širjenje kužnih bolezni, predvsem zoonoz.
 
12.
Zoonoze so bolezni ali infekcije, ki se po naravni poti prenašajo z živali-vretenčarjev na ljudi in obratno.
 
13.
Epizootija (epidemija) so številnejši primeri kužne bolezni, ki glede na pogostnost primerov, čas, kraj in prizadete vrste živali presegajo pričakovano število primerov.
 
14.
Okuženo območje je območje, na katerem je ugotovljen en ali več virov okužbe, in na katerem so dane možnosti za širjenje okužbe.
 
15.
Ogroženo območje je območje, na katero se lahko prenese bolezen z okuženega območja in na katerem so dane možnosti za širjenje okužbe.
 
16.
Lastna domača poraba živil živalskega izvora je poraba za potrebe lastne družine imetnika živali. Vsak drug način porabe ali prometa – tudi na turistični kmetiji, v gostilni, kmetiji odprtih vrat, prireditvah itd. – se šteje za javno potrošnjo.
 
17.
Hlev z nepreverjenimi ali sumljivimi epizootiološkimi razmerami je hlev imetnika živali, v katerem se ne opravljajo predpisane preiskave živali, ali imetnika živali, ki se ukvarja z nedovoljenim in nenadzorovanim prometom z živalmi in živili. Odločbo o tem izda pristojni veterinarski inšpektor.
 
18.
Proizvodno skladišče je prostor v sestavi živilskega obrata, kjer se lahko hranijo samo živila lastne proizvodnje.
 
19.
Meso so vsi užitni deli klavnih živali in divjadi.
 
20.
Ribji izdelki so sveže ali predelane morske ali sladkovodne živali, njihovi deli, vključno z ikrami, razen vodnih sesalcev in dvoživk.
 
21.
Surovo mleko je mleko, dobljeno z izločanjem mlečnih žlez krav, ovac, koz ali bivolic, ki ni bilo segreto na več kot 40 °C ali podvrženo postopku z enakovrednim učinkom in mu ni nič odvzeto oziroma dodano.
 
22.
Standardizirano mleko je surovo tekoče ali zamrznjeno mleko, katerega sestava je bila spremenjena, pod pogojem, da so te spremembe omejene na dodajanje oziroma odvzemanje naravnih mlečnih sestavin.
 
23.
Mleko za proizvodnjo mlečnih izdelkov je surovo oziroma standardizirano mleko za predelavo (tekoče ali zamrznjeno) in surovo oziroma standardizirano mleko, ki je bilo podvrženo dovoljeni fizikalni obdelavi, kot je toplotna obdelava ali termizacija oziroma je bila njegova sestava spremenjena pod pogojem, da so te spremembe omejene na dodajanje oziroma odvzemanje naravnih mlečnih sestavin.
 
24.
Pitno mleko je embalirano toplotno obdelano surovo ali standardizirano mleko v manjših embalažnih enotah, namenjeno prodaji končnemu potrošniku za pitje, ali mleko, obdelano s pasterizacijo za prodajo v cisternah za nadaljnjo obdelavo.
 
25.
Mlečni izdelki so:
 
– izdelki, ki se pridobivajo izključno iz mleka, pri čemer se lahko dodajo snovi, potrebne za njihovo proizvodnjo, če se te snovi ne uporabljajo zato, da bi v celoti ali deloma zamenjale katerokoli sestavino mleka;
 
– sestavljeni izdelki, katerih bistveni del je mleko ali mlečni izdelek glede na količino ali značilnost izdelka in katerih sestavine ne zamenjujejo in niso namenjene zamenjavi neke sestavine mleka.
 
26.
Toplotna obdelava mleka je vsaka obdelava s toploto, ki takoj po uporabi povzroči negativno reakcijo na preskus fosfataze.
 
27.
Termizacija mleka je segrevanje surovega mleka za vsaj 15 sekund pri temperaturi med 57 °C in 68 °C, tako da mleko po obdelavi še izkazuje pozitivno reakcijo na preskus fosfataze.
 
28.
Primarna proizvodnja mleka je celoten proces pridobivanja surovega mleka na samem posestvu, vključno s hlajenjem, do trenutka odpreme s posestva.
 
29.
Sekundarna proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov je tehnološki proces, ki se prične, ko je surovo mleko odpremljeno s posestva do trenutka, ko je za končni izdelek izdano veterinarsko potrdilo o zdravstvenem stanju živila.
 
30.
Ostanki škodljivih snovi so ostanki snovi s farmakološkim delovanjem, ostanki onesnaženja okolja in drugih snovi ter njihovih metabolitov, ki lahko preidejo v živila živalskega izvora in ogrozijo zdravje ljudi.
 
31.
Zdravila za uporabo v veterinarski medicini (v nadaljnjem besedilu: zdravila) so izdelki, za katere je po znanstveni poti in po postopku, ki ga določijo predpisi o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, ugotovljeno, da jih je v določenih količinah in na določen način dovoljeno uporabljati na živalih, da bi se odkrile, preprečile, zatrle ali zdravile bolezni oziroma spodbudile, obnovile, spremenile ali popravile živalske telesne funkcije ali dosegli drugi veterinarsko-medicinski upravičeni cilji.
 
32.
Prepovedane snovi in preparati so tiste snovi in preparati, ki jih je po predpisih prepovedano dajati živalim.
 
33.
Nedovoljeno tretiranje živali pomeni uporabo nedovoljenih substanc oziroma preparatov, ali uporabo substanc in preparatov, ki so po predpisih sicer dovoljeni, vendar za drugačne namene ali pod drugačnimi pogoji kot to določajo predpisi.
 
34.
Uradni vzorec je vzorec, ki ga je treba odvzeti za namene ugotavljanja ostankov škodljivih snovi, opremljen s podatki o vrsti živali, tipu, odvzeti količini, načinu odvzema, spolu živali in o poreklu živali ali živalskega proizvoda.
 
35.
Karenčna doba je čas računan v dnevih, ki preteče od dneva zadnje aplikacije zdravila živali do dneva, ko v organizmu živali ali njenih izločkih ni več ostankov zdravila.
 
36.
DDD ukrepi so ukrepi za uničevanje glodalcev (deratizacija), mrčesa (dezinsekcija) in mikroorganizmov (dezinfekcija).
 
37.
Beta agonisti so blokatorji beta-adrenoreceptorjev.
 
38.
Pooblaščeni laboratorij je laboratorij, ki ga pristojni organ pooblasti za opravljanje preiskav uradnih vzorcev.
 
39.
Evidence so dokumenti, ki jih o opravljenem nadzoru vodijo nosilci dejavnosti in uradni veterinarji na predpisanih obrazcih, lahko pa se jih vodi tudi elektronsko pod pogojem, da je računalniški program tak, da podatkov ni mogoče naknadno spreminjati.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window