Navigacija
Portal TFL

TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

U-I-18/93 - Zakon o kazenskem postopku (Ur. list RS, št. 63/94), posamezne določbe

OPOMBA US RS
V obrazložitvi svoje odločitve se Ustavno sodišče sklicuje na svoje odločitve št. U-I-330/94 z dne 2/2-1995 (OdlUS IV,7), Up- 123/95 z dne 6/10-1995, Up-75/95 z dne 7/7-1995, Up-160/95 z dne 26/2-1996, U-I-98/91 z dne 10/12-1992 (OdlUS I,101). K obravnavani zadevi so bile s sklepom Ustavnega sodišča pridružene zadeve št. U-I-19/93, U-I-21/93 z dne 18/2-1993, U-I- 336/94 z dne 11/5-1995, U-I-293/95 in U-I-154/95 z dne 7/12-1995 zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.
OPRAVILNA ŠTEVILKA
U-I-18/93
VRSTA ZADEVE
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
INTERNA OZNAKA
US17816
GESLA
Obvezen pripor (utemeljen sum storitve kaznivega dejanja s predpisano kaznijo 20 let zapora). Pravica do pravnega sredstva. Domneva nedolžnosti. Dokazno breme. Ustavni pogoj ogrožanja varnosti ljudi. Obrazložitev sklepa sodišča o priporu. Ocena ustavnosti identičnih določb starega in novega zakona. Izkazani pravni interes pobudnika kot procesni pogoj za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem na podlagi pobude. Pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika. Določitev roka, v katerem mora zakonodajalec odpraviti protiustavnost, apelacijska odločba (48. člen ZUstS).
NAPADENI AKT
Zakon o kazenskem postopku (Ur. list RS, št. 63/94), posamezne določbe
OBJAVA
Ur. list RS, št. 25/96
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VLAGATELJ
Hermej, Gobec, Ljubljana
VRSTA AKTA
zakon
VRSTA ODLOČITVE
odločba
VRSTA REŠITVE
razveljavitev ali odprava
IZREK
1. Razveljavijo se naslednje določbe Zakona o kazenskem postopku: - prvi odstavek 201. člena in prvi odstavek 361. člena, - besedilo drugega odstavka 202. člena, ki se glasi: "kratko obrazložitev, v kateri mora biti razlog za pripor posebej obrazložen". 2. Točka 3 drugega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku in 2. točka prvega odstavka 432. člena Zakona o kazenskem postopku nista v skladu z Ustavo. 3. Zakon o kazenskem postopku ni v skladu z Ustavo, kolikor ne določa tudi milejših ukrepov za preprečevanje ponovitvene nevarnosti. 4. Določbe Zakona o kazenskem postopku, ki urejajo postopek odločanja o odreditvi, podaljšanju in odpravi pripora, niso v skladu z Ustavo. 5. Državni zbor je ugotovljene neskladnosti z Ustavo dolžan odpraviti v roku enega leta. 6. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. in 2. točke drugega odstavka ter tretjega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku se zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
1. Določba zakona, ki za primere utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen dvajset let zapora, določa obvezen pripor, razen če so podani upravičeni razlogi, je v nasprotju z zahtevo Ustave po konkretni odločbi sodišča o priporu (prvi odstavek 20. člena), v nasprotju s pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), ker ne določa, kateri sploh so upravičeni razlogi, in v nasprotju z domnevo nedolžnosti (27. člen Ustave), ker breme dokazovanja, da pogoji za pripor ne obstajajo, prelaga na obdolženca. 2. Določba zakona, po kateri sme sodišče odrediti pripor osebi, ki ji je izrečena kazen pet ali več let zapora, je v nasprotju z zahtevo Ustave po konkretni odločbi sodišča o priporu (prvi odstavek 20. člena Ustave). 3. Zakonska določba, ki ne opredeljuje dovolj določno kaznivih dejanj, ki zadostijo ustavnemu pogoju ogrožanja varnosti ljudi, še z drugimi kriteriji in ne samo z višino predpisane kazni, in ki od sodišča ne zahteva konkretne ugotovitve realne nevarnosti ponovitve takega kaznivega dejanja, je v nasprotju z Ustavo (prvi odstavek 20. člena). 4. Zakonska ureditev, ki za zagotovitev varnosti ljudi predvideva le pripor, ta pa je najhujši poseg v osebno svobodo posameznika, ne določa pa alternativno manj hudih preventivnih ukrepov, ki bi še vedno zagotovili varnost ljudi, je v nasprotju z Ustavo. 5. V nasprotju z Ustavo je zakonska ureditev, ki v postopku odločanja o odreditvi, podaljšanju in odpravi pripora prizadeti osebi ne daje možnosti seznaniti se z dejstvi in dokazi, ki jo obremenjujejo, in ki ne določa posebnega obveznega naroka za odločanje o obstoju pogojev za pripor, s čimer bi bile prizadeti osebi dane možnosti biti slišana, odgovoriti na dejstva, ki jo bremenijo, in predlagati dokaze v potrditev svojih navedb. 6. V nasprotju z Ustavo je zakonska določba, ki sodišču nalaga le kratko obrazložitev sklepa o priporu, v kateri mora biti razlog za pripor posebej obrazložen. Ustava zahteva odločbo sodišča, ki bo v vsaki bistveni točki obrazložena na tako konkreten način, da bo mogoča presoja o izpolnjenosti vsakega od pogojev za pripor (drugi odstavek 20. člena in 25. člen Ustave). 7. Ker je izpodbijana določba zakona med postopkom prenehala veljati, ker je o vprašanju, ki ga ureja izpodbijana določba, v pobudnikovem primeru sodišče že izdalo pravnomočno odločbo in ker je določba novega zakona po vsebini identična določbi prejšnjega zakona, Ustavno sodišče o ustavnosti določbe prejšnjega zakona ni odločilo v izreku, ampak le s sklicevanjem v obrazložitvi na razloge, ki jih je navedlo glede enake določbe novega zakona. 8. Pobudnik z navedbo, da bi se zakon lahko uporabil tudi zanj kot državljana Republike Slovenije, pravnega interesa ne izkazuje. 9. Pobudnik z navedbo, da mu je bil na podlagi izpodbijane zakonske določbe odrejen in podaljšan pripor, izkazuje pravni interes le za tisti del določbe, ki ureja priporni razlog, zaradi katerega je bil v priporu, ne pa tudi za tisti del določbe, ki ureja druge priporne razloge. >AVTOR :

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window