Navigacija

Odlok o razglasitvi Vile Tomšičeva 12 v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 77-3756/2018, stran 11916 DATUM OBJAVE: 30.11.2018

VELJAVNOST: od 1.12.2018 / UPORABA: od 1.12.2018

RS 77-3756/2018

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 1.12.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.7.2020: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 77/18

Časovnica

Na današnji dan, 7.7.2020 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.12.2018
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

3756. Odlok o razglasitvi Vile Tomšičeva 12 v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

 
Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 - ZNOrg) Vlada Republike Slovenije izdaja
 

O D L O K
o razglasitvi Vile Tomšičeva 12 v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

 

1. člen

 
(1)
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine: Ljubljana - Vila Tomšičeva ulica 12 (Vila Ebenspanger), EŠD 15437.
 
(2)
Enota iz prejšnjega odstavka ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo. Je lokacija pomembnega zgodovinskega dogajanja v času osamosvajanja Slovenije in ena od značilnih vil v četrti med državnimi kulturnimi institucijami. Je izjemna arhitektura s kakovostnimi prvinami historicizma in funkcionalizma.
 
(3)
Enota iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z zgodovinskimi, umetnostnozgodovinskimi, arhitekturnimi in vrtno-arhitekturnimi vrednotami.
 
(4)
Objekt se razglasi z namenom, da se ohranijo njegove kulturne vrednote, prepoznavnost vile in njena sedanja javna kulturna raba.
 

2. člen

 
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
 
-
Vila je del vilske četrti ob Prešernovi cesti, urejeni po letu 1875 po urbanističnih načrtih Adolfa Wagnerja. Četrt odlikujejo kakovostne stavbe, ki jih obdajajo urejene in z drevoredi obsajene ceste.
 
-
Ohranjeni so obseg in formalna zasnova vrta s starejšimi drevesi, kot sta platana in lipa, ter osnovno razmerje med zelenimi in utrjenimi površinami vrta, kovinska ograja vrta in vrtna uta.
 
-
Na vrtu pred vhodom stoji spominska herma, delo Draga Tršarja, posvečena pisateljici in predsednici PEN Miri Mihelič (1912-1985).
 
-
Stavbo je dala zgraditi Kranjska stavbna družba leta 1879 po načrtih A. Wagnerja kot prvo najemniško enodružinsko vilo v Ljubljani. Vila je bila tipološka novost in pomembna prelomnica v razvoju stanovanjske arhitekture v Sloveniji.
 
-
Ohranjene so konstrukcija vile, oblika in podoba strehe nad osnovnim gabaritom ter gradbena in tlorisna zasnova (etaže, razporeditev nosilnih sten, stopnišče), dodatno funkcionalistična fasada z vsemi prvinami (fasadni detajli z okni, ometi, barvna podoba, stavbno pohištvo).
 
-
Ohranjena je materialna substanca notranjosti vile s konca 19. stoletja v pritličju (ometi, stavbno pohištvo s tlaki, peči, stopnišče in ograje, opaži, leseni kasetirani stropi, štukature, barvna podoba).
 
-
V klubskih prostorih v nadstropju je delno ohranjen interier iz šestdesetih let 20. stoletja, ki ga dopolnjuje umetniško delo Nikolaja Omerze, nastalo namensko za ta prostor leta 1967.
 
-
Vila je bila last različnih družin. Družina Oskarja Ebenspangerja je vilo v tridesetih letih prenovila. Po maju 1945 je v stavbi nekaj let živel takratni predsednik slovenske vlade Boris Kidrič z družino, za njim pa politik Boris Ziherl; leta 1957 je vila postala sedež Društva slovenskih pisateljev. Ti so v vežo postavili spominsko ploščo, posvečeno padlim pisateljem v drugi svetovni vojni. Vila že več kot šest desetletij nudi prostor za klubska druženja in javne razprave tvorcev slovenske kulture. Vila je tudi sedež slovenskega združenja PEN.
 
-
Večji zgodovinski pomen je imela vila v predosamosvojitvenem času Slovenije konec osemdesetih let 20. stoletja. Tedaj je Društvo slovenskih pisateljev prevzelo pobudo v družbenopolitičnih polemikah, ki so pripeljale do ideje o samostojni slovenski državi; v vili je v salonu v pritličju ob Prešernovi cesti nastal osnutek prve slovenske ustave.
 

3. člen

 
(1)
Spomenik obsega nepremičnine: stavbo št. 42, k. o. 1725 Ajdovščina; parcele št. 2864, 2865 in 2866, vse k. o. 1725 Ajdovščina.
 
(2)
Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03; datoteka z dne 3. julija 2018; izvorno merilo 1:1000) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
 
(3)
Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window