Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se zoper obdolženega R. Z. iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku

z a v r n e o b t o ž b a,

da je

I. neupravičeno vstopil v tuje stanovanje s tem, da je

dne 18. 7. 2014 okoli 11.05 ure, na naslovu ..., pristopil do zaklenjenih vhodnih vrat počitniške hiše F. L., ter jih s silo telesa odprl, nato pa je vstopil v predprostor navedene počitniške hiše, kljub temu, da mu je lastnik počitniške hiše F. L. skušal vstop preprečiti, s tem, da je s silo svojega telesa skušal obdržati vhodna vrata zaprta.

II. zato, da bi drugega ustrahoval in vznemiril, z grdim ravnanjem, resno zagrozil, da bo napadel njegovo življenje in telo s tem, da je

v istih časovnih in krajevnih okoliščinah, kot so navedene pod točko I., po tem, ko mu je s silo uspelo odpreti zaklenjena vrata počitniške hiše, F. L., ki je vrata še vedno držal z rokami, z roko udarjal po obeh rokah ter nato stopil v notranjost počitniške hiše, v predprostor pa je F. L. uspelo pred njim zbežati v naslednji bivalni prostor, kamor se je prestrašen zaklenil in je zato, da obdolženec, ki je tolkel po vratih bivalnega prostora, ne bi prišel za njim, v notranjost tega prostora, pred vrata postavil še dva hladilnika tako, da obdolžencu ni uspelo priti do njega, pri tem pa je obdolžencu F. L. ves čas grozil, da ga bo ubil in da ne bo prišel živ iz hiše, zaradi česar je bil F. L., ki je utrpel rdečino po obeh rokah, močno prestrašen in vznemirjen in se je počutil ogroženega,

s čimer naj bi pod točko I. storil kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po prvem odstavku 141. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), pod točko II. pa kaznivo dejanje grožnje po drugem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

II. Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku se oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

Sklenjen in izpolnjen sporazum po 161. a členu ZKP ima procesne učinke ne bis in idem, saj po zakonu pomeni okoliščino, ki izključuje kazenski pregon obdolženca. Državni tožilec mora po prejemu obvestila o izponjenem sporazumu kazensko ovadbo zavreči.