AI Icon
  • Analiziraj sodbo

  • Napiši izvleček

  • Izdelaj povzetek BETA

Portal TFL

TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

VSRS Sodba I Up 731/2005 - dostop do informacij javnega značaja - izročitev kopije odločbe - ZDIJZ s svojimi učinki ne posega v čas pred svojo uveljavitvijo - med ZDIJZ in ZT...

SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Upravni oddelek
DATUM ODLOČBE
4.10.2007
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sodba I Up 731/2005
INTERNA OZNAKA
VS1015171
SENAT, SODNIK
Martina Lippai (preds.), mag. Kristina Ožbolt (poroč.), Peter Golob
INSTITUT VSRS
dostop do informacij javnega značaja - izročitev kopije odločbe - ZDIJZ s svojimi učinki ne posega v čas pred svojo uveljavitvijo - med ZDIJZ in ZTVP-1 ne obstoji razmerje splošnosti in specialnosti - izjeme za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja - osebni podatek kot absolutni razlog za zavrnitev dostopa - obveznost posredovanja informacij javnega značaja
PODROČJE VSRS
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - UPRAVNI SPOR
IZREK
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
JEDRO
ZDIJZ je s svojo uveljavitvijo dne 22.3.2003 vzpostavil novo obveznost državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb (organi v smislu 1. člena ZDIJZ), da posredujejo določene informacije, s katerimi razpolagajo, kot informacije javnega značaja vlagateljem zahtev pod pogoji in po postopku, ki ga glede dostopa do teh informacij ureja ZDIJZ. ZDIJZ s svojimi učinki ne posega v čas pred svojo uveljavitvijo, niti ni posegel v pridobljene pravice posameznikov (155. člen Ustave). Organi se ne morejo upirati nalaganju novih zakonskih obveznosti s sklicevanjem na poslabšanje lastnega pravnega položaja. Zato obveznosti organov po ZDIJZ veljajo za vse informacije in vse dokumente, s katerimi razpolagajo, ne glede na to, kdaj je tak dokument nastal, če seveda gre za informacijo javnega značaja.

Med ZDIJZ in ZTVP-1 ne obstoji razmerje splošnosti in specialnosti. Tako sta pravna temelja za posredovanje podatkov tožeče stranke v resnici dva, tako ZTVP-1 kot tudi ZDIJZ, vsak v okviru svojega postopka in področja uporabe. Izjeme, ki dopuščajo zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, ureja ZDIJZ (6. člen), tako da je treba pravni temelj za zavrnitev zahteve zainteresirane stranke presojati v okviru določb tega zakona, poleg tega pa je treba v vsakem primeru zahtevane informacije ugotoviti tudi, ali iz določb posameznega zakona, ki ureja določeno področje izvrševanja javnih nalog, ne izhaja prepoved posredovanja določenih podatkov. Tako prepoved je organ dolžan upoštevati ne glede na to, ali je izrecno določena, ali pa izhaja posredno iz posameznih določb področnega zakona: npr. iz opredelitve, da je posredovanje določenih podatkov sankcionirano kot kaznivo dejanje ali prekršek, kot razlog za uveljavljanje odgovornosti pristojne osebe, in podobno. Pri tem je potrebno upoštevati, da takih prepovedi v posameznih področnih zakonih ZDIJZ ob odsotnosti izrecnih prehodnih zakonskih določb s svojo uveljavitvijo ni razveljavil.

ZDIJZ je kot izjemo od pravice do informacij javnega značaja določil, da se lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. točka 6. člena ZDIJZ). To, ali so določeni podatki varovani kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali ne, mora biti ugotovljeno v vsakem konkretnem primeru in tudi ustrezno obrazloženo, zato zgolj splošno sklicevanje tožeče stranke na zakonske določbe ne zadošča.

Glede dostopa do informacij, ki so vključene v sodbe kazenskega sodišča ali odločbe o prekršku, in razmerje med Zakonom o kazenskem postopku (ZKP), Zakonom o prekrških (ZP-1) ter ZDIJZ pritožbeno sodišče poudarja, da je tudi v tem primeru treba upoštevati, da gre za različne pravne temelje, na katerih se določeni podatki posredujejo in da med njimi ne velja razmerje splošnosti in specialnosti oziroma starejšega in novejšega predpisa. O delovnem področju organov v smislu ZDIJZ je mogoče govoriti le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije. Tako je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o informaciji, ki izvira iz delovnega področja organa in torej ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, zato je organ, ki z njo razpolaga, ni dolžan posredovati osebi, ki tako informacijo zahteva.

Po predpisih v času odločanja je bil konflikt med ustavnima pravicama varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja razrešen s tedaj veljavno zakonsko ureditvijo ZDIJZ in ZVOP tako, da je bil osebni podatek določen kot absolutni razlog za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije skladno s 3. točko 6. člena ZDIJZ. Tako je treba zavrniti dostop do določenih informacij, ki bi po 3. točki 6. člena ZDIJZ predstavljale izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa je to treba ugotoviti in obrazložiti glede vsakega zahtevanega dokumenta. Na obstoj take izjeme mora paziti organ po uradni dolžnosti, saj gre za vprašanje uporabe materialnega prava. Podatki o tem, s katerimi vrednostnimi papirji, po kakšni ceni in v kakšni količini so z njimi trgovale oziroma jih kupovale in prodajale določene fizične osebe, bi lahko predstavljali osebne podatke, ki zaradi varstva po ZVOP niso dostopni na podlagi ZDIJZ.

Pritožbeno sodišče meni, da je treba prošnje oziroma zahteve za dostop do informacij javnega značaja v primeru, če so nejasne oziroma nepopolne, poslati stranki v dopolnitev skladno z določbami 67. člena ZUP. To velja tudi za primer, ko ni jasno, ali stranka zahteva določen dokument, ki ga organ že ima in bi lahko bila informacija javnega značaja, ali pa želi pridobiti odgovor na vprašanje, kar bi predstavljalo ustvarjanje dokumenta, ki ga organ še nima in ga tudi po določbah ZDIJZ ni dolžan ustvariti.

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.

PRIJAVA

ŠE NISTE UPORABNIK PORTALA TFL?

Dobra novice! Portal TFL je za nove uporabnike pripravil poseben brezplačen dostop do vsebin portala Tax-FinLex, da ga lahko preizkusite. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemanje e-tednika TFL Glasnik

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window