TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 Komisija za preprečevanje korupcije

Komisija za preprečevanje korupcije je relativno mlad državni organ. Osnova za začetek delovanja Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) je iz leta 2004 in sicer sprejetje takratnega Zakona o preprečevanju korupcije (ZPkor). Nov, najnovejši zakon, ki določa delo komisije, je bil sprejet leta 2010 in se je preimenoval v Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Že približno šest let poteka noveliranje zakona, ki pa še do danes ni bilo končano.

Komisija je samostojni in neodvisen državni organ v Republiki Sloveniji. Ima jasno določene pristojnosti in naloge v boju s korupcijo. Spada med pomembnejše organe, ki brani vladavino prava in državo pred korupcijo in njenimi posledicami in negativnimi vplivi na državo in gospodarstvo. Status komisije je podoben kot status Varuha človekovih pravic, Informacijskega pooblaščenca in Računskega sodišča. Čeprav je del javnega sektorja, komisija ni podrejena in ne dobiva navodil ali usmeritev za delo s strani Vlade RS, Državnega zbora RS ali kateregakoli drugega državnega organa, institucije ali posameznika. Pri svojem delovanju je komisija vezana zgolj na Ustavo RS in zakon.

Komisija ni organ odkrivanja in pregona v predkazenskem ali kazenskem postopku, ima pa določena izvršilna, nadzorstvena in preiskovalna pooblastila.Samostojnost komisije je dodatno zagotovljena z načinom izbire njenega vodstva, ki ga imenuje predsednik države za dobo šestih let za predsednika in petih let za oba namestnika predsednika po predhodnem mnenju posebne izbirne komisije, v katero so vključeni predstavniki vseh treh vej oblasti in civilne družbe. Senat komisije sestavljajo trije člani – predsednik in dva namestnika, ki o vsebinskih odločitvah odločajo na sejah senata, komisija pa predstavlja državni organ z vodstvom in zaposlenimi v Uradu komisije, Službi za nadzor in preiskave ter Centru za integriteto in preventivo. Komisija je bila ustanovljena na podlagi Zakona o preprečevanju korupcije (ZPKor) ter Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC), ki državam članicam priporoča ustanovitev neodvisnega organa za omejevanje korupcije (Komisija za preprečevanje korupcije ..., 2015).

1.1 Naloge komisije

Komisija ima z zakonom določene pristojnosti, ki zajemajo kar veliko področje in se začnejo s preprečevanjem korupcije in krepitve integritete in nadzorom ter preiskovanjem sumov domnevnih koruptivnih ravnanj in drugih nepravilnosti, pri tem pa, v nasprotju s prepričanjem mnogih, komisija nima policijskih pooblastil. Primerov torej ne preiskuje na način, kot to počne policija, prav tako pa tudi nima pristojnosti za preiskovanje kaznivih dejanj. V primeru suma kateregakoli kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, komisija primer odstopi v pristojno reševanje policiji. Komisija tako preiskuje le tisti del ravnanj, pri katerih obstaja sum korupcije v širšem pomenu (kršitev dolžnega ravnanja) ali drugih nepravilnosti, za obravnavo katerih je pristojna.

Pristojnosti in naloge komisije primarno določa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, dodatno pa jih opredeljuje poslovnik komisije:

• Preprečevanje korupcije
• Integriteta
• Lobiranje
• Nasprotje interesov
• Nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev
• Nezdružljivost funkcij
• Omejitve poslovanja
• Darila
• Preiskava domnevnih primerov korupcije
• Mednarodno sodelovanje (GRECO, OECD, ZN, …)
• Prekrškovni organ

1.2 Subsidiarnost veljave zakona

Tretji člen veljavnega Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) določa subsidiarno veljavnost:

»Zakon velja za javni sektor, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače.«

Subsidiarna veljavnost zakona pomeni, da komisija ni pristojna za nadzor nad določenimi instituti, za katere je pristojna na podlagi »svojega zakona«, če so le ti določeni v kakšnem drugem zakonu. Primer subsidiarnosti na področju javnega naročanja je ureditev področja nasprotja interesov, ki je v ZIntPK urejeno za »uradne osebe«, v Zakonu o javnem naročanju (ZJN 3), v 91. členu, drugi odstavek pa za osebe, odgovorne za javna naročila. V tem primeru torej veljajo določbe specialnega zakona za posamezna področja, ki izključujejo pristojnosti komisije za institute, kateri sodijo v njeno pristojnost. Subsidiarnost ZIntPK oži pristojnosti komisije in pooblastila za nadzor prenaša na druge institucije.

2 Komisija in področje javnih naročil

Komisija se s področjem javnih naročil srečuje zlasti na področju:

• Zakonodajnih sprememb
• Kot zagovornik javnega interesa
• Načrtov integritete in analize tveganj na področju javnega naročanja
• Protikorupcijskih klavzul
• Nadzora nad premoženjskim stanjem
• Javnosti in transparentnosti poslovanja javnega sektorja (Erar)
• Lobiranja

Komisija je deležnik pri spremembah in dopolnitvah zakonodaje s podajanjem pripomb in mnenj na predloge nove zakonodaje. Tudi pri spremembah ZJN 3 je bila komisija vključena s podajo pripomb na osnutek zakona, predvsem seveda z vidika preprečevanja korupcije, omejevanja korupcijskih tveganj in preprečevanja nasprotja interesov.

Komisija je v skladu z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) tudi zagovornik javnega interesa. Ima pravico, da skladno s 6. členom ZPVPJN uveljavlja pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila. V skladu s 60. členom Poslovnika komisije je odločitev za vložitev zahteve za pravno varstvo javnega interesa v predrevizijskem in revizijskem postopku ali odločitev za predlog Državnemu odvetništvu RS za uveljavljanje ničnosti pogodbe oziroma posameznega naročila odvisna od tega, ali je v postopku zaradi suma korupcije ali drugih kršitev ZIntPK bila ugotovljena kršitev zakona, ki ureja javno naročanje. V takšnem primeru lahko komisija uveljavlja pravno varstvo v postopku javnega naročila. Prav tako je komisija že posredovala več predlogov za uvedbo postopka o prekršku na Državno revizijsko komisijo, pri sumih storitve kaznivih dejanj pa pošlje prijave na policijo ali tožilstvo.

V skladu z zakonom (14. člen ZIntPK) so organi in organizacije javnega sektorja dolžni v pogodbe nad 10.000 EUR brez DDV vključiti vsebino protikorupcijske klavzule, lahko pa tudi dodatne določbe za preprečevanje korupcije. Če se pri posameznem poslu ugotovi obljuba, ponudba ali dajanje nedovoljene koristi pri pridobitvi posla, sklepanju posla, pri opustitvi dolžnega nadzora nad poslom ali pri drugih ravnanjih, ki imajo za posledico škodo za organizacijo in nedovoljeno korist za posameznika, je takšna pogodba nična. Komisija lahko odobri sklenitev pogodbe brez protikorupcijske klavzule pod določenimi pogoji (ni možna ali ni primerna, druga stran iz tujine nasprotuje vključitvi klavzule v pogodbo, standardne pogodbe), dovoljenje pa se lahko objavi na spletnih straneh komisije (v dogovoru z organom).

Osebe, odgovorne za javna naročila (tudi uradniki DKOM in mnogi drugi), so zavezanci za dolžnost prijave premoženjskega stanja komisiji (41. člen ZIntPK). Prijave premoženjskega stanja morajo komisiji poslati enkrat letno, do 31.1. za preteklo leto, če so v tistem letu sodelovali v postopku javnega naročanja. Organi, kjer so zavezanci zaposleni (in naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje), morajo komisiji posredovati sezname teh zavezancev najkasneje 30 dni po vsaki spremembi. V prijavi premoženjskega stanja na elektronskem obrazcu se vpiše celotno premoženje zavezanca. Komisija preverja prijavo, njeno pravočasnost in pravilnost, ugotavlja pa tudi nesorazmernost povečanja premoženja posameznega zavezanca. V tem primeru se o nesorazmernem povečanju premoženja lahko obvesti pristojno tožilstvo (v primeru suma storitve kaznivega dejanja), ali Finančna uprava RS.

Celoten članek je dostopen za naročnike!