773. Zakon o sodniški službi (uradno prečiščeno besedilo) (ZSS-UPB1)
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. januarja 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o sodniški službi, ki obsega:
-
Zakon o sodniški službi – ZSS (Uradni list RS, št. 19/94 z dne 13. 4. 1994),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi – ZSS-A (Uradni list RS, št. 8/96 z dne 12. 2. 1996),
-
Zakon o dopolnitvah Zakona o sodniški službi – ZSS-B (Uradni list RS, št. 24/98 z dne 27. 3. 1998),
-
Zakon o spremembi Zakona o sodniški službi – ZSS-C (Uradni list RS, št. 48/01 z dne 13. 6. 2001),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi – ZSS-D (Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26. 7. 2002),
-
Zakon o preprečevanju korupcije – ZPKor (Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1. 2004) in
-
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o sodniški službi – ZSS-E (Uradni list RS, št. 71/04 z dne 30. 6. 2004).
Ljubljana, dne 26. januarja 2005.
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med. l. r.
Z A K O N
O SODNIŠKI SLUŽBI
(uradno prečiščeno besedilo)
(ZSS-UPB1)
I. poglavje
TEMELJNE DOLOČBE
(1)
Sodnica oziroma sodnik (v nadaljnjem besedilu: sodnik), izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon.
(2)
Sodnik je v službenem razmerju z Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: sodniška služba).
(1)
Sodnik mora pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe.
(2)
Sodnik se mora posvečati svoji službi s polno predanostjo in izpolnjevati svoje obveznosti po svojih najboljših močeh.
Sodnik ne sme opravljati funkcij ali dejavnosti, ki so po določbi ustave ali po določbah tega zakona nezdružljive s sodniško funkcijo.
(1)
Sodniku so zagotovljene pravica do napredovanja, do izobraževanja, do plače in druge pravice, ki izhajajo iz sodniške službe, in nikomur ni dovoljeno vanje posegati, razen v primerih in po postopkih, ki so določeni z zakonom.
(2)
Sodnik, ki meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova neodvisnost, lahko sodnemu svetu predlaga, da odpravi kršitev. Če sodni svet ugotovi, da je predlog utemeljen, lahko kršitev glede na njeno naravo odpravi oziroma zahteva ali predlaga njeno odpravo ter objavi svojo ugotovitev.
(3)
Sodnik je lahko s svojo pisno privolitvijo trajno premeščen na drugo sodišče ali drug organ (premestitev) ali začasno dodeljen na drugo sodišče ali drug organ (dodelitev).
(4)
Premestitev in dodelitev ne posegata v sodnikov položaj in sodnikovo plačo, ki ju ima sodnik na mestu, na katerega je imenovan.
(5)
Brez sodnikove privolitve je premestitev ali dodelitev dopustna samo v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
Sodniku preneha funkcija v primerih in pod pogoji, ki jih določata ustava in ta zakon.
(1)
V disciplinskih zadevah zoper sodnike odločajo disciplinska sodišča.
(2)
Sodnika ni mogoče obtožiti pred disciplinskim sodiščem za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču.
II. poglavje
IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO IN IMENOVANJA V SODNIŠKI SLUŽBI
1. oddelek
Pogoji za izvolitev sodnika in imenovanje na sodniško mesto
Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje splošne pogoje za izvolitev in posebne pogoje za izvolitev oziroma imenovanje na sodniško mesto, ki jih določa ta zakon.
(1)
Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
1.
da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,
2.
da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
3.
da je dopolnil 30 let starosti,
4.
da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete,
5.
da je opravil pravniški državni izpit,
6.
da je osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije.
(2)
Ni osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da sodniške funkcije ne bo opravljal strokovno, pošteno ali vestno ali da kot sodnik ne bo varoval sodniškega ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja ali je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je podan razlog za razrešitev sodnika (drugi odstavek 78. člena).
(3)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo.
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka prejšnjega člena, je lahko izvoljena na sodniško mesto na okrajnem sodišču (okrajni sodnik), če ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, je lahko izvoljena na sodniško mesto na okrožnem sodišču (okrožni sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo v trajanju najmanj treh let ali ima najmanj šest let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
(1)
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, je lahko izvoljena na sodniško mesto na višjem sodišču (višji sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo v trajanju najmanj šest let ali ima najmanj devet let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
(2)
Za višjega sodnika je lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, če je izvoljen najmanj v naziv docenta.
(1)
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, je lahko izvoljena na sodniško mesto na vrhovnem sodišču (vrhovni sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo v trajanju najmanj 15 let ali ima najmanj 20 let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
(2)
Za vrhovnega sodnika je lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, če je izvoljen najmanj v naziv izrednega profesorja.
(1)
Za izvolitev na sodniško mesto na specializiranem sodišču veljajo posebni pogoji iz 9. do 11. člena tega zakona glede na položaj sodišča, določen v zakonu o sodiščih.
(2)
S sodniško funkcijo je glede delovnih izkušenj izenačeno opravljanje funkcije državnega tožilca, sodnika za prekrške in državnega pravobranilca ter poklic odvetnika in notarja.
Sodnik izpolnjuje pogoje za imenovanje na višje sodniško mesto, če izpolnjuje pogoje, ki so s tem zakonom določeni za izvolitev na takšno sodniško mesto (10. do 12. člen), ter pogoje, ki so s tem zakonom določeni za napredovanje sodnika.
2. oddelek
Postopek za izvolitev oziroma imenovanje sodnika
(1)
Prosta sodniška mesta razpiše ministrstvo, pristojno za pravosodje, v petnajstih dneh od prejema predloga predsednika sodišča.
(2)
Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Razpisni rok za prijave ne sme biti krajši od petnajst dni.
(3)
Kandidati, ki še niso bili izvoljeni v sodniško funkcijo, morajo prijavi priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 1. do 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, vsi kandidati pa tudi življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti po pridobljeni univerzitetni diplomi z dokazili in dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev za izvolitev na razpisano sodniško mesto.
(4)
Prijave, vložene po izteku razpisnega roka, in prijave, ki niso popolne, ministrstvo, pristojno za pravosodje, po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljeno v osmih dneh sprožiti upravni spor. Pristojno sodišče mora o tožbi oziroma pritožbi odločiti v tridesetih dneh od njene vložitve. Postopek glede razpisanega prostega mesta se prekine do pravnomočnosti sodne odločbe.
(1)
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, posreduje v petnajstih dneh od prejema popolnih prijav personalnemu svetu, pristojnemu za sodišče, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto, vse prijave, ki jih ni zavrglo. Prijavam lahko priloži obrazloženo mnenje o posameznih kandidatih.
(2)
Prijavam kandidatov, ki že opravljajo sodniško funkcijo, ministrstvo, pristojno za pravosodje, priloži ustrezne podatke iz osebne evidence sodnika (72. člen) ter morebitne ugotovitve in obvestila, ki jih je pridobilo v zvezi z obravnavanjem nadzorstvenih pritožb strank. Prijavam kandidatov, ki prvič kandidirajo, ministrstvo, pristojno za pravosodje, priloži podatke o sodniškem pripravništvu in pravniškem državnem izpitu.
(3)
Personalni svet lahko posredovane podatke ustrezno dopolni oziroma preveri. Nato oblikuje obrazloženo mnenje o ustreznosti vsakega kandidata. Svoje mnenje in morebitno mnenje ministrstva, pristojnega za pravosodje, vroči kandidatu in predsedniku sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto. Kandidat in predsednik sodišča lahko na mnenji posredujeta obrazložene pripombe v osmih dneh od prejema mnenj.
(4)
Po prejemu pripomb oziroma izteku roka iz prejšnjega odstavka personalni svet oblikuje dokončno mnenje, ki ga z razpisnimi spisi in morebitnim mnenjem ministrstva, pristojnega za pravosodje, ter morebitnimi pripombami kandidata in predsednika sodišča pošlje sodnemu svetu.
(5)
Personalni svet lahko posebej navede, katere kandidate šteje za najbolj ustrezne za zasedbo prostega mesta in to obrazloži.
(1)
Obrazložitev ocene ustreznosti kandidatov mora zajemati kandidatove osebne podatke ter podatke in mnenje o strokovnem znanju in drugih sposobnostih, ki se zahtevajo za opravljanje sodniške funkcije (v nadaljnjem besedilu: strokovna usposobljenost).
(2)
Za osebo, ki kandidira za izvolitev v sodniško funkcijo, morajo podatki o strokovni usposobljenosti vsebovati tudi podatke o uspešnosti kandidata v času študija prava, podatke in oceno kandidatovega usposabljanja v času pripravništva ter oceno kandidatovega dela, če je v okviru opravljanja svojega dotedanjega poklica ali dela nastopal pred sodišči, za katera je pristojen personalni svet, če je kandidat že bil sodnik, pa tudi podatke iz osebne evidence sodnika. Sodni svet ima pravico zahtevati vpogled v osebni spis sodniškega pripravnika.
(1)
Nepopolne prijave, ki jih ni zavrglo ministrstvo, pristojno za pravosodje, in prijave kandidatov, ki ne izpolnjujejo splošnih in posebnih pogojev za razpisano sodniško mesto, zavrže oziroma zavrne sodni svet s sklepom.
(2)
Sodni svet lahko v postopku izbire kandidatov zahteva od personalnega sveta, da dopolni obrazložitev mnenja o ustreznosti kandidatov ali da mnenje o ustreznosti kandidatov ponovno oblikuje, in pri tem pridobi ter upošteva še dodatne podatke in dokazila.
(3)
Sodni svet pri izbiri kandidata ni vezan na mnenje personalnega sveta o ustreznosti kandidata.
(4)
Sodni svet ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto.
(1)
Če sodni svet izbere kandidata, ki še ni izvoljen v sodniško funkcijo, ga je dolžan v skladu z določbami tega zakona predlagati državnemu zboru v izvolitev.
(2)
Če sodni svet opravi izbiro, predlaga državnemu zboru v izvolitev za vsako razpisano prosto sodniško mesto, za katerega je po opravljenem postopku izbire treba izvoliti sodnika, enega kandidata.
(3)
Če državni zbor ne izvoli kandidata iz prejšnjega odstavka, sodni svet lahko opravi ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, in ravna v skladu z določbami tega zakona ali pa odloči, da se razpis sodniškega mesta ponovi.
(1)
Šteje se, da je z izvolitvijo v sodniško funkcijo sodnik imenovan na razpisano sodniško mesto.
(2)
Ko sodni svet prejme akt o izvolitvi sodnika, odloči o uvrstitvi sodnika v plačilni razred, ki ustreza razpisanemu sodniškemu mestu.
(1)
Če sodni svet izbere na sodniško mesto kandidata, ki je že izvoljen v sodniško funkcijo, ga imenuje na razpisano sodniško mesto in premesti na sodišče, pri katerem je to mesto razpisano.
(2)
Če gre za višje sodniško mesto, šteje imenovanje za napredovanje na višje sodniško mesto po 24. členu tega zakona.
(3)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odloča o imenovanju kandidata na mesto vrhovnega sodnika in njegovi premestitvi državni zbor na predlog sodnega sveta.
(4)
Imenovanje na sodniško mesto se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Premestitev se opravi trideseti dan po pravnomočnosti odločbe o imenovanju. Ta rok lahko sodni svet na predlog sodnika ali predsednika sodišča iz posebej utemeljenih razlogov skrajša.
Če je razpis prostega sodniškega mesta neuspešen, je ministrstvo, pristojno za pravosodje, dolžno v roku enega meseca ponoviti razpis.
Sodnik nastopi sodniško službo z dnem, ko pred predsednikom državnega zbora izreče naslednjo prisego: "Prisegam, da bom sodniško funkcijo opravljal-a v skladu z ustavo in zakonom ter sodil-a po svoji vesti in nepristransko."
3. oddelek
Sodniško napredovanje
(1)
Z nastopom sodniške službe pridobi sodnik pravico do napredovanja v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon.
(2)
Napredovanje zajema napredovanje v plačilnih razredih, napredovanje na višje sodniško mesto in napredovanje na položaj svetnika.
(3)
O napredovanju v plačilnih razredih in napredovanju na položaj svetnika odloča sodni svet na predlog sodnika ali predsednika sodišča, po izvedenem postopku ugotavljanja strokovnosti in uspešnosti sodnika.
(4)
Če je bila pred odločanjem o napredovanju sodnika v višji plačilni razred zahtevana izdelava ocene sodniške službe, se do zaključka postopka izdelave ocene odločanje o napredovanju odloži.
(5)
Napredovanje na višje sodniško mesto se izvede po določbah 2. oddelka II. poglavja tega zakona.
(1)
Zoper odločbo sodnega sveta o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto oziroma na položaj svetnika in zoper odločbo glede uvrstitve v plačilni razred se sodnik lahko pritoži v roku osmih dni od njenega prejema.
(2)
O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloča sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
Sodnik napreduje v višji plačilni razred vsaka tri leta v skladu z določbami tega zakona, razen v primeru, ko je za ta čas z oceno sodniškega dela ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, oziroma če tako določa pravnomočna sodba disciplinskega sodišča.
(1)
Sodnik lahko napreduje na prvo naslednje višje sodniško mesto (okrožni, višji, vrhovni sodnik).
(2)
Sodnik lahko napreduje na višje sodniško mesto po drugem napredovanju v višji plačilni razred na istem sodniškem mestu, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
(3)
Položaj svetnika pridobi višji oziroma vrhovni sodnik pri tretjem napredovanju na tem mestu, če ta zakon ne določa drugače.
(4)
Položaj svetnika pridobi okrajni ali okrožni sodnik pri prvem napredovanju po dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.
4. oddelek
Kriteriji za izbiro in napredovanje sodnika in postopek ocenjevanja sodniškega dela
(1)
Sodni svet se mora pri izbiri kandidatov za sodniško službo in odločanju o napredovanju ravnati po kriterijih, ki jih določa ta zakon za ugotovitev, ali kandidat ima strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe oziroma izpolnjuje pogoje za napredovanje.
(2)
Kriteriji iz prejšnjega odstavka obvezujejo tudi personalne svete.
(1)
Ocena sodniške službe se sestavi ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
1.
strokovno znanje, pri čemer se upošteva sodnikova strokovna dejavnost, specialistični in podiplomski študij ter dosežen ugled v pravni stroki;
2.
delovne sposobnosti, pri čemer se upošteva doseženo razmerje med opravljenim in pričakovanim obsegom sodnikovega dela;
3.
sposobnost razreševanja pravnih vprašanj, pri čemer se upošteva dosežena stopnja pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, ugotovljena predvsem v postopkih s pravnimi sredstvi;
4.
varovanje ugleda sodnika in sodišča, ki se ugotavlja iz načina vodenja postopkov, komuniciranja s strankami in drugimi organi, varovanja neodvisnosti, nepristranskosti, zanesljivosti in pokončnosti ter obnašanja v službi in zunaj nje;
5.
sposobnost ustnega in pisnega izražanja, kakor izhaja iz spisov obravnavanih zadev, izdelanih odločb in sodnikovega strokovnega delovanja;
6.
opravljeno dodatno delo pri izvrševanju sodne funkcije, pri odpravi in preprečitvi zaostankov, v okviru mentorstva, sodelovanje v zakonodajnih postopkih, pri izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju;
7.
odnos do sodelavcev pri opravljanju sodniškega dela;
8.
sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na takšno mesto, kakor se kaže v rezultatih dela na področju, ki je sodniku zaupano.
(2)
Ocena sodniške službe mora vsebovati izpolnjevanje vseh kriterijev iz prejšnjega odstavka.
Za kandidate, ki se prvič potegujejo za sodniško službo, se smiselno uporabljajo kriteriji iz prejšnjega člena.
(1)
Za sodnike izdela personalni svet oceno sodniške službe vsakih šest let, pred tem časom pa na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje ali sodnika samega.
(2)
Za sodnika se v prvih štirih letih opravljanja sodniške službe izdela ocena sodniške službe vsaki dve leti.
(3)
Ocena sodniške službe se izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 29. člena tega zakona.
(4)
Osebni spis sodnika se vodi v uradu predsednika sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo, za predsednika sodišča pa v uradu predsednika sodišča neposredno višje stopnje. Če je sodnik premeščen na drugo sodišče, se osebni spis prenese v urad predsednika tega sodišča.
(5)
V osebni spis sodnika se po odredbi predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje, personalnega sveta, sodnega sveta ali na zahtevo sodnika vnašajo vsi podatki, pomembni za izdelavo ocene sodniške službe. Z vsebino vsakega vnosa se takoj seznani sodnika, na katerega se spis nanaša.
(6)
Podatke iz osebnega spisa lahko vpogledajo le osebe in organi iz prejšnjega odstavka, disciplinski tožilec in disciplinsko sodišče prve in druge stopnje zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu in zakonu, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč. Sodnik ima pravico do vpogleda v svoj osebni spis.
Z oceno sodniške službe personalni svet ugotovi, da sodnik:
1.
ne ustreza sodniški službi;
2.
ne izpolnjuje pogojev za napredovanje;
3.
izpolnjuje pogoje za napredovanje;
4.
izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.
(1)
Če iz ocene izhaja, da sodnik ne ustreza sodniški službi, mu sodniška funkcija preneha.
(2)
Oceno sodniške službe iz prejšnjega odstavka je treba pred njenim učinkovanjem predložiti v potrditev sodnemu svetu.
(1)
Če iz ocene izhaja, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, ne more biti imenovan na višje sodniško mesto ali na položaj svetnika in ne more biti uvrščen v višji plačilni razred, dokler ni z oceno ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje.
(2)
Če po določbah tega zakona ni ovir za napredovanje, oziroma če iz ocene izhaja, da sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje, ga sodni svet v skladu s pogoji tega zakona uvrsti v višji plačilni razred oziroma imenuje na položaj svetnika.
(3)
Če iz ocene izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, sodnik:
-
napreduje v plačilni razred, ki je po vrsti naslednji višji od plačilnega razreda, na katerega bi napredoval po 26. členu tega zakona;
-
lahko napreduje na višje sodniško mesto že po prvem napredovanju v višji plačilni razred, ne glede na določbe 10., 11., 12. in prvega odstavka 27. člena tega zakona;
-
napreduje na položaj svetnika višjega ali Vrhovnega sodišča Republike Slovenije že pri drugem napredovanju v višji plačilni razred oziroma na položaj svetnika okrajnega ali okrožnega sodišča v skladu s četrtim odstavkom 27. člena tega zakona.
(1)
Personalni svet višjega sodišča izdela oceno sodniške službe za okrajne in okrožne sodnike, ki opravljajo sodniško službo na okrajnih in okrožnih sodiščih na njegovem območju in za sodnike, ki so dodeljeni na višje sodišče.
(2)
Personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izdela oceno sodniške službe za višje sodnike in vrhovne sodnike.
(3)
Za sodnike, ki so dodeljeni na delo na Ustavno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, v strokovno službo sodnega sveta, v center za izobraževanje in v ministrstvo, pristojno za pravosodje, izdela oceno personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sodelovanju s predstojniki teh organov.
(1)
Oceno sodniške službe pošlje personalni svet pisno in zaupno ocenjevanemu sodniku in predsedniku sodišča, na katerem sodnik opravlja sodniško službo, oceno za sodnika, ki je predsednik sodišča, predsedniku sodišča neposredno višje stopnje, za sodnika, ki je dodeljen po 71. členu tega zakona, pa predstojniku organa.
(2)
Ocenjevani sodnik, predsednik sodišča ali predstojnik organa, ki se z oceno ne strinja, se lahko pritoži v osmih dneh pri personalnem svetu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
(3)
Ko odloča o pritožbi zoper oceno iz prvega odstavka 35. člena tega zakona, personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pritožbo zavrne, oceno spremeni ali pa jo razveljavi in zahteva od personalnega sveta višjega sodišča ponovno izdelavo ocene.
(4)
O pritožbi zoper oceno iz drugega odstavka 35. člena tega zakona odloča personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z večino glasov vseh članov. Po ponovni obravnavi ocene personalni svet oceno spremeni ali pa pritožbo zavrne.
III. poglavje
SODNIŠKE DOLŽNOSTI IN NEZDRUŽLJIVOST SODNIŠKE FUNKCIJE
(1)
Sodnik se mora vselej vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne oblasti.
(2)
Sodnik ne sme ovirati delovanja sodišča zaradi uveljavljanja svojih pravic.
(1)
Sodnik je dolžan ohraniti zase vse, kar je v okviru opravljanja službe zvedel o strankah in njihovih pravnih in dejanskih razmerjih, ter varovati tajnost vseh podatkov, do katerih javnost nima dostopa.
(2)
Sodnik se ne sme v javnosti vnaprej izražati o pravnih in dejanskih vprašanjih, ki so predmet zadeve, o katerih še ni pravnomočno odločeno, oziroma zadeve, v kateri je vloženo kakšno izredno pravno sredstvo.
Sodnik ne sme sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi s svojo službo. Prav tako ne smejo sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi s sodnikovo službo njegov zakonec in drugi družinski člani, sorodniki in druge osebe, ki živijo s sodnikom v skupnem gospodinjstvu.
(1)
Če je sodnik izvoljen za predsednika republike, poslanca državnega zbora, sodnika ustavnega sodišča, sodnika mednarodnega sodišča ali na drugo mednarodno pravosodno funkcijo, predsednika vlade, varuha človekovih pravic oziroma njegovega namestnika, imenovan za ministra ali predsednika, namestnika predsednika oziroma člana komisije za preprečevanje korupcije, mu sodniška funkcija ter vse pravice in dolžnosti iz sodniške službe mirujejo.
(2)
Določba prvega odstavka tega člena se uporablja tudi, če je sodnik izvoljen za poslanca evropskega parlamenta, evropskega varuha človekovih pravic, imenovan za člana Evropske komisije ali za člana mednarodne civilne misije.
(1)
Sodnik ne sme opravljati odvetniških ali notarskih poslov oziroma gospodarske ali druge pridobitne dejavnosti.
(2)
Sodnik ne sme opravljati poslovodskih poslov in ne sme biti član upravnega ali nadzornega odbora gospodarske družbe ali druge pravne osebe, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo.
(1)
Sodnik ne sme sprejeti nobene zaposlitve ali dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju službe ali nasprotovalo ugledu sodniške službe oziroma vzbujalo vtis, da pri opravljanju svoje službe ni nepristranski.
(2)
Sodnik sme opravljati pedagoška, znanstvena, publicistična, raziskovalna ali druga podobna dela v pravni stroki, če s tem ni ovirano opravljanje sodniške službe.
(3)
Za opravljanje del iz prejšnjega odstavka ali drugih del, ki jih sodnik lahko opravlja poleg sodniške službe, sodnik ne sme skleniti delovnega razmerja.
(1)
O sprejemu dela, ki ga sodnik lahko opravlja poleg sodniške službe, mora sodnik predhodno pisno obvestiti predsednika sodišča, predsednik sodišča pa predsednika neposredno višjega sodišča.
(2)
Če predsednik sodišča meni, da gre za delo, ki ga sodnik po določbah tega zakona ne sme opravljati, predlaga sodnemu svetu, da odloči o nezdružljivosti dela s sodniško funkcijo, in o tem obvesti sodnika.
(3)
Če sodni svet odloči, da je delo nezdružljivo s sodniško funkcijo, ga sodniku prepove sprejeti.
(1)
Mentorske zadolžitve v skladu z zakonom, ki ureja pravniški državni izpit in izobraževanje za sodniško službo, so sestavni del sodniške dolžnosti.
(2)
Za opravljanje mentorskih zadolžitev sodniku pripada dodatek k plači.
IV. poglavje
SODNIŠKE PRAVICE
1. oddelek
Sodniška plača in nadomestila
(1)
Sodnik ima pravico do plače, ki ustreza sodniškemu mestu oziroma položaju, na katerega je imenovan.
(2)
Sodniška plača se v času trajanja sodniške službe ne sme znižati, razen v primeru, ki ga določa ta zakon.
(3)
Sodniki so razvrščeni v tri plačilne skupine, znotraj katerih so določeni plačilni razredi, ki so izraženi v koeficientih.
(4)
V prvi plačilni skupini so okrajni in okrožni sodniki ter svetniki okrajnih sodišč.
(5)
V drugi plačilni skupini so svetniki okrožnih sodišč, višji sodniki in svetniki višjih sodišč.
(6)
V tretji plačilni skupini so vrhovni sodniki in svetniki vrhovnega sodišča.
