Navigacija
Naročite revijo SIR*IUS
Portal TFL

Revija SIR*IUS - številka 2, letnik 2017

Revija SIR*IUS
Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Marjan Odar
dr. Meta Duhovnik - revizija, Milan Jagrič - notranja revizija, dr. Samo Javornik - ocenjevanje vrednosti, Saša Jerman - davki, Mihael Kranjc - računovodstvo, dr. Aleš Živkovič - revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme; prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus; prof. dr. Slavka Kavčič; prof. dr. Bojana Korošec; Lorena Mošnja Škare; dr. Derek Oliver; prof. dr. Milena Peršić; prof. dr Ivan Turk; prof. dr. Lajoš Žager

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Dr. Marjan Odar

Dr. Marjan Odar

Uvodnik

Mojca Bartol Lesar

Mojca Bartol Lesar

Retroaktivna veljavnost popravkov računov in DDV-ja

Sodišče EU je v sodbi z dne 15. 6. 2016 Barlis 06, C-516/14, pojasnilo, da finančna uprava ne sme zavrniti pravice do odbitka vstopnega DDV-ja samo zato, ker račun ne izpolnjuje pogoja opisa obsega in datuma storitve iz 226. člena Direktive 2006/112/ES. Iz sodbe z istega dne Senatex, C-518/14, pa izhaja, da je možno pravico do odbitka uveljavljati, tudi če račun prvotno ne vsebuje vseh sestavnih delov, je pa kasneje popravljen. Sodišče EU je tako potrdilo, da je pravilen račun formalni pogoj za uveljavljanje odbitka DDV-ja, pravice do odbitka zato ni mogoče omejiti, če račun vsebuje določene pomanjkljivosti, saj bi bilo v takem primeru kršeno načelo nevtralnosti. Ob tem ne gre pozabiti, da sodbi obravnavata konkretni situaciji in točno določene vrste pomanjkljivosti računov, zato ostajajo v praksi številna vprašanja še vedno odprta.

Saša Jerman

Saša Jerman

Podjetje kot bistveni dejavnik poslovnih kombinacij (združitev) po SRS 2016 in MSRP 3

Računovodska obravnava in predstavitev učinkov transakcij s podjetji v letnih poročilih družb, ki so vključene v transakcije, je eno od zahtevnejših področij računovodenja. Poleg tega gre za transakcije, ki jih družbe opravljajo občasno in vključujejo velike investirane vrednosti. Te transakcije je Evropska unija na predlog Odbora za Mednarodne računovodske standarde uredila v ločenem Mednarodnem standardu računovodskega poročanja, in sicer v MSRP 3 – Poslovne kombinacije. Transakcije s podjetji so v MSRP 3, prilogi A opredeljene kot transakcije ali drugi poslovni dogodki, v katerih prevzemnik pridobi obvladovanje enega ali več podjetij. Ne glede na spreminjanje formalne opredelitve transakcij s podjetji v MSRP 3 je bistvo teh transakcij vedno v prevzemu podjetja. Za podjetje je značilno, da gre za organizirano celoto vložkov, ki so povezani v organizirani proces zato, da omogočajo določene učinke. V tem se podjetje razlikuje od sredstev, ki so statična (naložbena) kategorija. Prevzem (nakup) sredstev, ki nimajo značilnosti podjetja, ne spada med transakcije s podjetji.

Gregor Kovačec, mag. Robert Horvat

Gregor Kovačec, mag. Robert Horvat

Prihodki po novem MSRP 15

Prihodki so eden najpomembnejših dejavnikov pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja podjetja. Zaradi pomanjkljive urejenosti tega področja glede trenutnih rešitev sta se Upravni odbor za Mednarodne računovodske standarde in ameriški FASB že leta 2002 odločila, da je čas za prenovo obstoječih standardov. Maja 2014 je bil na podlagi njunega sodelovanja izdan novi standard MSRP 15 - Prihodki iz pogodb s kupci, ki bo obvezen za uporabo od 1. 1. 2018. Najpomembnejša novost standarda je model petih korakov, na podlagi katerih bodo podjetja po novem pripoznavala prihodke. Predvideva se, da bo novi standard najbolj vplival na telekomunikacijska podjetja, na podjetja, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo, in na gradbena podjetja. Zaradi obilice dela in stroškov, ki jih vpeljava standarda prinaša, so bili prvi odzivi nanj različni. Negativno so se odzvala telekomunikacijska podjetja, saj jim ni všeč, da bodo morala del prihodkov razporediti tudi na subvencionirano opremo in prihodke pripoznati prej, kot do sedaj. Na podlagi dveh scenarijev smo pripravili primerjalno simulacijo pripoznavanja prihodkov po MRS 18 in MSRP 15. Ugotavljamo, da bo MSRP 15 pomembno vplival na časovno razporeditev prihodkov v telekomunikacijskih podjetjih.

Dr. Barbara Mörec

Dr. Barbara Mörec

Kaj prinaša novi standard MSRP 16 – najemi?

Novi računovodski standard MSRP 16 – Najemi želi odpraviti bistveno slabost dosedanje ureditve računovodenja najemov: pomanjkljiv prikaz obveznosti iz poslovnih najemov. Zato s 1. januarjem 2019 odpravlja sedanji dvojni računovodski model za najemnike, ki razlikuje med finančnim in poslovnim najemom. Po novem bodo tudi najemniki morali večji del poslovnih najemov pripoznati v okviru bilance stanja, in sicer hkrati kot sredstvo in kot obveznost (na podoben način, kot je to sedaj urejeno za finančne najeme). S tem naj bi se povečala preglednost tako glede vrste in obsega sredstev, ki jih družba obvladuje, kot tudi glede njenih obveznosti. Ureditev računovodenja pri najemodajalcu ostaja podobna, kot do sedaj, kar pomeni, da bo najemodajalec še naprej različno pripoznaval poslovni in različno finančni najem.

Pogodba o revidiranju in prenos posla na drugo revizijsko družbo

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-REV 2-2/17). Revizijski svet je na svoji seji pojasnil stališče glede sestave pogodbe o revidiranju in prenosa posla na drugega revizorja.

Ocenjevanje vrednosti premoženja s posebnim trgovalnim namenom

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-OV 2-2/17).

Notranjerevizijska temeljna listina pri proračunskem uporabniku – 3. del

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-NR 2-2/17).

Večletni načrt notranje revizije

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-NR 3-2/17).

Izkazovanje čistih prihodkov od prodaje v izkazih za namene državne statistike

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAČ 3-2/17). Izkazovanje čistih prihodkov od prodaje v izkazih za namene državne statistike je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij in pripravil naslednjo strokovno razlago.

Računovodska obravnava pospravljenih kmetijskih pridelkov iz bioloških sredstev

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAČ 4-2/17). Računovodsko obravnavo pospravljenih kmetijskih pridelkov iz bioloških sredstev je obravnaval Odbor Sekcije preizkušenih računovodij in računovodij in pripravil strokovno razlago.

Obračunavanje obresti v postopku davčnega nadzora

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-DAV 3-2/17). Problematiko, povezano z uporabo določb 95. člena veljavnega Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) glede višine obrestne mere, ko davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost, je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov. Pri tem je posebej izpostavljeno vprašanje pravilne časovne uporabe spremenjene obrestne mere za obresti od naknadno, med postopkom davčnega nadzora ugotovljene davčne obveznosti.

Izdajanje računov za zdravstvene storitve

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-DAV 4-2/17). Problematiko izdajanja računov za opravljane zdravstvene storitve sta obravnavala Odbor sekcije preizkušenih računovodij in Odbor preizkušenih davčnikov in pripravila naslednjo strokovno razlago.

Uničenje izvirnega dokumentarnega gradiva

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RIS 2-2/17). Problematiko uničenja izvirnega dokumentarnega gradiva po Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov in pripravil naslednjo strokovno razlago.

Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri inštitutu

V okviru izobraževanja je Slovenski inštitut za revizijo organiziral zaključne izpite za kandidate, vpisane v izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin in pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij ter pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window