Navigacija
Portal TFL

Revija Pamfil - številka 13 (1), letnik 2016

Revija Pamfil
Strokovna revija
Društvo mladih pravnikov in študentov prava

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Veronika Cukrov

Veronika Cukrov

Intervju z Vlasto Nussdorfer

Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. Vendar se zdi, da je zakon, ki zdaj velja že več kot 21 let, dober. Omogoča namreč delo Varuhu, čeprav bi seveda mnogi želeli, da bi imel več pooblastil, denimo kaznovalnih oziroma represivnih.

prof. dr. Primož Gorkič

prof. dr. Primož Gorkič

Novela ZKP-N(e), da raje drugače?

V kazenskem procesnem pravu je edina stalnica reforma. V slovenskem prostoru so mnenja o pomenu nenehnega spreminjanja osrednjega formalnega pravnega vira kazenskega procesnega prava, Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), deljena. Na eni strani imamo stališča, ki v nenehnem spreminjanju in dopolnjevanju ZKP vidijo evolucijo kazenskega procesa, na drugi strani pa s(m)o tisti, ki v nenehni reformi prepoznavamo strukturne pomanjkljivosti kazenskega postopka. Za tiste, ki v kazenskih postopkih tudi neposredno sodelujejo, je takšna razprava najbrž brezplodna; ob nenehnih spremembah jih (verjetno) prevevajo občutki negotovosti in nelagodja, ki so toliko močnejši, kolikor se spreminja pravna ureditev njihovega procesnega položaja.

doc. dr. Tilen Štajnpihler Božič, koordinator Pravne svetovalnice LGBT

doc. dr. Tilen Štajnpihler Božič, koordinator Pravne svetovalnice LGBT

Pravna svetovalnica LGBT: Majhni koraki na poti od sistemske diskriminacije do polne enakopravnosti?

Redko katero vprašanje v zvezi z (družbeno) enakostjo in diskriminacijo je pri nas v zadnjih letih zaznamovalo javno razpravo tako, kot prizadevanja za uveljavitev enakega položaja LGBT-oseb, parov in njihovih družin. Ob problemih sistemske diskriminacije nekaterih drugih družbenih skupin, kot so na primer Romi ali invalidi, na katere tako rekoč »tradicionalno« opozarjajo (vsaj) nekatere institucije za človekove pravice, je v civilnodružbenem, medijskem, političnem in pravnem diskurzu, stopilo v ospredje tudi vprašanje diskriminacije LGBT oseb. LGBT gibanje v Sloveniji ima sicer dolgo zgodovino; kot ugotavlja na primer Kuhar »[t]o gibanje [v osemdesetih letih prejšnjega stoletja] ni vzpostavilo le političnega prostora za izrekanje zahtev po pravicah in nediskriminaciji ter kulturnega in socialnega prostora za socializacijo gejevske in lezbične skupnosti, pač pa je vzpostavilo tudi prostor za teoretski premislek o vprašanjih, povezanih s homoseksualnostjo.« Kljub temu pa se zdi, da so vprašanja diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnega izraza pravno sfero v polni meri dosegla šele v obdobju zadnjih nekaj let.

Veronika Cukrov in Iza Thaler

Veronika Cukrov in Iza Thaler

Intervju z dr. Nežo Kogovšek Šalamon

Naše poslanstvo je spodbujati krititično mišljenje v skladu z načeli, ki se nam zdijo najpomembnejša, med katerimi bi izpostavila predvsem enakost, solidarnost, nediskriminacijo, vključenost posameznikov v politično participacijo, transparentnost in človekove pravice kot temelj sodobne družbe.

dr. Božidar Debenjak

dr. Božidar Debenjak

Filozofovo razmišljanje o kazni

Mislim, da je nastopil čas, ko moramo o mnogih stvareh ponovno premisliti iz temelja. Ena teh stvari je ravno kazen. Razmišljanje o kazni je več desetletij obvladovala koncepcija utilitarizma. Za to pojmovanje je značilno, da v ospredje postavlja uspešnost. V politiki kaznovanja ne razmišlja o etiki dejanj, temveč o njihovi simpatičnosti ali antipatičnosti.

Rok Dacar

Rok Dacar

Rubikon

Rubikon je rečica v severu Italije, dolga 80 kilometrov, ki se izliva v Jadransko morje. Sama po sebi za drugega kot par rib in rac nima posebnega pomena, zakaj se torej po njej imenuje tekmovanje, ki je letos že enajstič potekalo na ljubljanski pravni fakulteti? Leta 49 pr. n. š. je heroj galskih vojn, Julij Cezar, s svojo legijo prekoračil to rečico, ob tem vzkliknil, »pojdimo kamor nas kličejo znamenja bogov in nepravičnost nasprotnika, kocka je padla!« in s tem začel državljansko vojno, ki je v času, ko je Rim bil bolj ali manj cel svet, v bistvu bila svetovna. Tako se je uprl senatni stranki, ki bi ga zaradi kršitve zakonov poslala v izgnanstvo, ter po zmagi nad svojim nekdanjim zaveznikom Pompejem prevzel oblast v Rimu kot diktator, ki jo je obdržal do marčevih id leta 44 pr. n. š.

Elizabeta Korenčan

Elizabeta Korenčan

Veščine debatiranja

V mesecu februarju je bila na Pravni fakulteti organizirana javna debata študentov proti profesorjem. Tema debate je bila legalizacija evtanazije. Namen debate ni bilo zgolj prikazati soočenja debaterjev, ampak predstaviti nasprotujoča si mnenja, ki vseeno na vsaki strani nosijo legitimno podporo.

Rok Kljajič

Rok Kljajič

Kopalne soli

Dne 15. avgusta je namestnica šerifa na jugu Floride, ko se je odzvala klicu na pomoč, naletela na bizaren prizor. 19-letni Austin Harrouff je sedel nad truplom moškega in mu z zobmi trgal kožo z obraza. Namestnica je nad mladim študentom uporabila paralizator, ki pa je bil brez učinka.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window