Navigacija
Portal TFL

Revija Odvetnik - številka 80 (2), letnik 2017

Revija Odvetnik
Strokovna revija
Odvetniška zbornica Slovenije

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

Permanentna rast in razvoj kakovostnega odvetniškega izobraževalnega sistema

Ko smo v Odvetniški zbornici Slovenije (OZS) pred sedmimi leti ustanovili zavod z imenom Inštitut za mediacijo in arbitražo, smo načrtovali prav to, kar je bilo navedeno v imenu zavoda. Pravno osebo, ki se bo ukvarjala z mediacijami in alternativnim reševanjem spornih razmerij. V zavodu smo tako organizirali in izobrazili lepo število odvetnikov mediatorjev. Ob koncu leta 2015 pa smo k dejavnostim zavoda dodali še (permanentno) izobraževanje odvetnikov. Tako je takratna komisija za izobraževanje pri upravnem odboru OZS svoje udejstvovanje preprosto »prelila« v pravno obliko zavoda kot samostojne osebe z novim imenom Odvetniška akademija in inštitut za alternativno reševanje sporov OZS oziroma na kratko Odvetniška akademija OZS. Sama pa sem kot takratna vodja komisije za izobraževanje stopila v škornje vodstva Odvetniške akademije OZS in postala njena direktorica.

dr. Marko Bošnjak

dr. Marko Bošnjak

Nekatera vprašanja preiskovanja pri odvetniku v luči presoje Evropskega sodišča za človekove pravice

Preiskovanje pri odvetniku, še zlasti v obliki hišnih preiskav odvetniških pisarn, je v zadnjih letih v ospredju zanimanja slovenskega odvetništva in opazovalcev delovanja kazenskega pravosodja. Organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj so se odločneje lotili preiskovanja zahtevnejših oblik gospodarske in finančne kriminalitete, v tem okviru pa so večkrat uspešno predlagali in nato tudi izvedli hišne preiskave pri odvetnikih. Ti so včasih imeli položaj osumljenca kaznivega dejanja, pogosto pa je šlo za odvetnike, ki so sodelovali pri sklenitvi in izvedbi pravnih poslov, ne da bi jih bilo hkrati mogoče šteti za udeležence v kazenskopravnem smislu. Navedeno ravnanje smo v preteklosti postavili v kontekst (večinoma zmotnega) prepričanja, da je poleg osumljenca (ki je v očeh organov pregona tudi domnevni storilec) njegov odvetnik tisti, ki največ ve o preiskovanem dejanju. Zato je razumljivo, da so podatki, shranjeni pri odvetniku, predmet osrednjega zanimanja.

Thierry Wickers

Thierry Wickers

Pravila o zaupnosti odvetnikove korespondence

Dolžnost spoštovanja poklicne tajnosti se na splošno šteje kot ena temeljnih prvin odvetniškega poklica, ki ga tudi razlikuje od dejavnosti ponudnikov različnih drugih pravnih storitev. Slednji imajo lahko popolnoma enaka pooblastila kot odvetniki, vendar njihov stranke ne morejo uživati enakih ugodnosti, povezanih z varovanjem poklicne tajnosti, ki velja za odvetnike. Odvetniki seveda niso edina poklicna skupina, za katero velja dolžnost varovanja poklicne tajnosti. Enako namreč velja tudi za zdravnike in bankirje. Te različne vrste tajnosti nimajo nujno niti enake narave niti obsega niti objekta varovanja. Odvetniki menijo, da je njihova dolžnost varovanja poklicne tajnosti eden od temeljev pravne države.

Thierry Wickers

Thierry Wickers

Odvetniki v digitalnem svetu

Digitalna revolucija odvetnikom ne prizanaša, temveč jih zadeva tako v zasebnem smislu kot tudi poklicnem. Informacijska tehnologija povzroča temeljno preoblikovanje dejavnosti odvetnikov, ki bodo lahko kmalu uporabljali tudi umetno inteligenco in napovedovalno pravičnost (fr. la justice prédictive, angl. predictive justice). Trgu pravnih storitev se obeta velik razvoj, saj trenutni model ne daje zadovoljivih rezultatov, čeprav se odvetnikom morda ne zdi tako.

Iztok Ščernjavič

Iztok Ščernjavič

O nekaterih dilemah načela zaupanja v zemljiško knjigo in o učinkih overjenega zemljiškoknjižnega dovolila

Začel bom z mislijo enega izmed vrhovnih sodnikov, ki je na seji, na kateri sem bil prisoten kot strokovni sodelavec, učinek novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) na prakso pospremil s komentarjem, da stranke zdaj dejansko hodijo po minskem polju in lahko zgolj upajo, da ne bodo stopile na mino. Menim, da primerjava s hojo po minskem polju ustrezno opisuje tudi negotovost, s katero se mora soočiti posameznik, ko krmari skozi številne predpise, ki večkrat prepodrobno urejajo naša življenja. Zaradi pretirane želje po regulaciji je pravni sistem postal nepregleden in neobvladljiv. V želji, da bi zagotovili večjo pravno varnost, je prišlo do očitnega paradoksa, saj je ravno vse večje število predpisov tisto, ki povzroča stanje pravne negotovosti. K pravni negotovosti pripomore tudi spreminjanje zakonodaje, ki je pogosto rezultat nedomišljenih in prehitro sprejetih sprememb. Če k temu dodamo še obsežne zbirke (nad)nacionalnih sodnih odločb, ki so ključne za uporabo prava v konkretnih primerih, je jasno, da se uporabnik prava pogosto znajde pred težko, včasih celo nemogočo nalogo.

Tanja Bohl

Tanja Bohl

Tožbeni zahtevki s področja delovnih razmerij

Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organizirani delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Ker je delovno razmerje torej trajnejše in osebno razmerje med dvema strankama, delavcem in delodajalcem, je v primeru morebitnih sporov pričakovano, da stranki te spore najprej poskušata urediti med sabo, šele če to ni mogoče, uveljavljata sodno varstvo.

Andrej Kmecl

Andrej Kmecl

Graditev objektov – nekaj vprašanj iz upravnosodne prakse

Uvodoma želim poudariti, da je namen tega besedila zagotoviti pisni material h krajšemu predavanju na letošnji Odvetniški šoli. Zato sem si prizadeval, da bi bila obravnavana vprašanja predstavljena predvsem kratko in jasno, moram pa opozoriti, da bi si verjetno vsako od njih zaslužilo precej podrobnejšo obravnavo v lastnem članku. Vse sodne odločbe, na katere se sklicujem, so relativno nove, vendar dostopne v zbirkah sodne prakse, in omogočajo podrobnejšo seznanitev z obravnavanimi vprašanji.

dr. Mateja Končina Peternel

dr. Mateja Končina Peternel

Analiza novejše sodne prakse – skupno premoženje zakoncev

V zadnjih letih nas je več avtorjev sistematično obravnavalo različna pravna vprašanja, povezana z ugotavljanjem obsega in delitvijo skupnega premoženja zakoncev in zunajzakonskih partnerjev, zato bom v nadaljevanju prispevka na podlagi pregleda odločb Vrhovnega sodišča od 1. januarja 2015 do 28. februarja 2017 izpostavila tiste odločitve, ki po mojem mnenju pomembno nadgrajujejo sodno prakso in stališča avtorjev v omenjenih strokovnih prispevkih.

dr. Primož Gorkič

dr. Primož Gorkič

Novela ZKP-N: prenova Zakona o kazenskem postopku?

Besedilo predloga novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki ga je Ministrstvo za pravosodje poslalo v obravnavo Vladi RS, kaže, da snovalci vztrajajo tudi pri rešitvah, ki so se v dosedanji strokovni razpravi izkazale za najbolj sporne. Predlog ZKP-N je, seveda, podobno kot druge novele, zmes dobrodošlih, nujnih in nepotrebnih, celo nevarnih sprememb in dopolnitev. Odločnost ministrstva in poročila o odzivih vladne koalicije pa kažejo, da se bo treba začeti nanje resno pripravljati. Namen tega prispevka je zato kratko orisati nekatere predlagane rešitve in ponuditi kratek odziv nanje, zlasti v zvezi z učinkovitim izvrševanjem pravic obrambe v (pred)kazenskem postopku. Že na tej točki pa lahko napovem, da bo po mojem mnenju novela ZKP-N še ena od sistemskih novel ZKP, s katero nas bo zakonodajalec – če bo sprejeta – popeljal k rešitvam, ki jih je strokovna javnost v celoti zavrnila med razpravo o osnutku ZKP-1 v letih 2007/08.

mag. Andreja Sedej Grča

mag. Andreja Sedej Grča

Sprejem in zavrnitev sporazumov o priznanju krivde – analiza sodne prakse

Z novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), ki se je začela uporabljati 15. maja 2012, je bila uvedena možnost reševanja kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde. Eden od poglavitnih namenov zakonodajalca pri sprejemu novele je bilo zagotavljanje učinkovite izvedbe kazenskega postopka. Obrazložitev novele ZKP-K namreč navaja, da sporazum o priznanju krivde in institut priznanja obdolženca ne posegata v temeljna načela kazenskega postopka, namen novele pa je, da nadaljuje z zagotavljanjem pravne podlage za njegov učinkovitejši potek tako, da omogoča skrajšane in poenostavljene oblike procesnih dejanj ter posledično ekonomičnejši potek glavne obravnave.

Nina Globočnik

Nina Globočnik

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo je atipična oblika pogodbe o zaposlitvi. Prvič zato, ker ji Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) dovoljuje odstopanje od minimalnih standardov, ki sicer veljajo za vse delavce. In drugič zato, ker poslovodna oseba s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z družbo vstopa v dve razmerji – statusnopravno ter civilnopravno razmerje in delovnopravno razmerje. Namen prispevka je opozoriti na napake v praksi, ki se dogajajo prav zaradi prepletanja pravnih področij.

Nada Perič Vlaj

Nada Perič Vlaj

Tožbeni zahtevki v sodnih socialnih sporih

Tožbeni zahtevek je ena od bistvenih sestavin tožbe, s katero se začne sodni postopek. Po procesni teoriji naj bo tožbeni zahtevek takšen, kot se bo glasil izrek sodne odločbe, torej jasen in določen kot izrek sodbe, iz katerega izhaja konkretna pravna posledica materialnega prava. Ali pravilo velja v celoti tudi za tožbene zahtevke v socialnih sporih, pa bo razvidno v nadaljevanju. V prispevku bom predstavila izhodišča in specifičnosti tožbenih zahtevkov v socialnih sporih zaradi javnopravne narave pravic iz sistema socialne varnosti in načina njihovega uveljavljanja. Gre za pravice po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD), Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in številnih drugih, vključno z mednarodnimi predpisi. Pravice iz sistema socialne varnosti se uveljavljajo v upravnem postopku ob uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V socialnih sporih gre zato v bistvu za sodno kontrolo konkretnih posamičnih upravnih aktov.

Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

Nevrohormonsko ravnovesje za odvetnike

Ker se sama ljubiteljsko že skoraj deset let ukvarjam s tematiko, o kateri bo tekla beseda, sem se odločila, da svoje znanje in izkušnje delim tudi s kolegi odvetniki, saj bo lahko marsikomu koristilo v poslovnem in osebnem življenju. Kot mednarodno certificirana učiteljica joge, hormonske joge in qi gonga se pri svojem poučevanju in pedagoškem delu srečujem s celo vrsto primerov hormonskih nihanj in težav, zato sem sem se pred leti odločila, da se v vzroke teh nihanj in različnih stanj nevrohormonskega (ne)ravnovesja bolj poglobim. Odpravila sem se na »študijsko potovanje«, ki mu ni videti konca, saj znanstveniki vsako leto odkrijejo vsaj en nov hormon. Na to predavanje sem se pripravljala z odprtim srcem in upam, da ga boste sprejeli odprtega duha …

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Tanja Sedušak: »Nič se ne sme spreminjati tja v en dan«

Tanja Sedušak, ki je na ljubljanski pravni fakulteti diplomirala leta 1999, je v »odvetniških vodah« od študentskih časov naprej. Kot odvetniška pripravnica in kandidatka je najprej delala v odvetniški pisarni Nika Sedonje, nato se je leta 2004 zaposlila v Odvetniški zbornici Slovenije (OZS), najprej kot strokovna sodelavka, nato kot v. d. glavne tajnice in potem kot glavna tajnica OZS. Je profesionalka, brez katere si težko predstavljamo uspešno delovanje zbornične administracije in zbornice nasploh. Tanja Sedušak je zagotovo tista, ki razmere v zbornici zelo dobro pozna, zato smo ji zastavili nekaj vprašanj v zvezi z aktualnim stanjem in načrti za prihodnost.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

35. dan hrvaških odvetnikov

Med 16. in 17. marcem 2017 je v Zagrebu potekal 35. dan hrvaških odvetnikov, ki se ga je udeležila tudi delegacija upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), in sicer Alenka Košorok Humar, direktorica Akademije OZS in članica upravnega odbora, Tanja Marušič, podpredsednica OZS, Tina Šnajder Paunović, članica upravnega odbora, in Živa Drol Novak, članica upravnega odbora in predsednica Etične komisije.

Tanja Sedušak

Tanja Sedušak

O delu upravnega odbora OZS

Upravni odbor OZS je sklenil, da se Odvetniška šola in Skupščina OZS v prihodnje terminsko in krajevno ločita.

Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

Poročilo o delu OZO Ljubljana

Leta 2016 so v ljubljanskem območnem zboru odvetnikov vnovič potekale številne in raznovrstne zanimive aktivnosti tako na rednih mesečnih sestankih zbora, ki že tradicionalno potekajo v Modri dvorani Grand hotela Union v Ljubljani, kot tudi zunaj naših ustaljenih zborov.

Tomaž Bromše

Tomaž Bromše

Poročilo o delu OZO Celje

Leta 2016 smo se člani celjskega območnega zbora odvetnikov srečevali na sejah, na katerih smo obravnavali aktualne zadeve glede dela odvetnikov in položaja odvetništva. Na sejah so se predstavljali tudi kandidatke in kandidati za vpis v imenik odvetnikov in odvetniških kandidatov.

Majda Štrasner

Majda Štrasner

Poročilo o delu OZO Dolenjska

Dolenjski območni zbor, ki šteje 40 odvetnikov, je imel v letu 2016 štiri sestanke.

mag. David Pogorevc

mag. David Pogorevc

Poročilo o delu OZO Slovenj Gradec

Območni zbor odvetnikov Slovenj Gradec zaradi svoje maloštevilnosti deluje v glavnem na neformalnih sestankih in prek obvestil.

Anka Kozamernik

Anka Kozamernik

Poročilo o delu OZO Kranj

Naš območni zbor je v letu 2016 izvajal vse aktivnosti, za katere je pristojen po Zakonu o odvetništvu, Statutu Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) in Pravilih delovanja gorenjskega območnega zbora odvetnikov. Aktivno smo sodelovali z organi OZS in kot vsa leta do zdaj delovali na strokovnem ter družabnem področju.

Slavko Fartelj

Slavko Fartelj

Poročilo o delu OZO Pomurje

Pomurski območni zbor odvetnikov je v preteklem letu obravnaval različno vsebino, povezano z delom odvetnikov.

Giani Flego

Giani Flego

Poročilo o delu OZO Koper

V letu 2016 smo se člani območnega zbora odvetnikov Koper sestali na dveh rednih sejah in na njih obravnavali različne aktualne teme ter probleme. Najbolj se je debata razvnela v zvezi s trenutno vrednostjo odvetniške točke. Večina članov našega zbora namreč meni, da je naše delo absolutno podcenjeno in da bi bilo treba poiskati učinkovit način za to, da bi Ministrstvo za pravosodje končno le dalo soglasje k zvišanju točke.

Klavdija Kerin

Klavdija Kerin

Poročilo o delu OZO Krško

Krški območni zbor odvetnikov je v preteklem letu deloval pod vodstvom odvetnika Branka Rožmana, podpredsednice odvetnice Klavdija Kerin ter članov odvetnikov Mirka Rateja, Antona Grilca in Nataše Vrečar Zorčič, in sicer do 18. oktobra 2016. Novo vodstvo zdaj sestavljamo: predsednica odvetnica Klavdija Kerin in novoizvoljeni člani izvršilnega odbora odvetniki Branko Rožman, Mirko Ratej, Anton Grilc in Nataša Vrečar Zorčič.

Hilda Pipan

Hilda Pipan

Poročilo o delu OZO Nova Gorica

V letu 2016 se je novogoriški območni zbor odvetnikov sestal na šestih sejah. Ker pa so nekateri člani zbora precej oddaljeni, smo se odločili za dopolnitev Pravil o organizaciji in delu območnega zbora odvetnikov Nova Gorica.

Rija Krivograd

Rija Krivograd

Poročilo o delu OZO Maribor

Območni zbor odvetnikov Maribor se je v lanskem letu redno sestajal in obravnaval predvsem aktualna vprašanja v odvetništvu in pravosodju. Na sestankih območnega zbora sva članici upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) obveščali preostale člane o vseh pomembnejših aktivnostih, ki se dogajajo na ravni zbornice, poročali sva o delu upravnega odbora OZS in zastavljenih ciljih ter nalogah. Zbor je na svojih sestankih sprejemal tudi nekatere sklepe in dajal pobude, ki naj bi pripomogli k boljšemu delovanju celotne zbornice.

Zdenka Pavlovič

Zdenka Pavlovič

Poročilo o delu OZO Ptuj

Spet je leto naokrog in vnovič smo prejeli prijazen opomnik odgovornega urednika revije Odvetnik Andreja Razdriha, da napišemo poročilo o delu našega območnega zbora. Za spremembo naj bo poročilo malce drugačno.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Okrogla miza na Hrvaškem

Med 27. februarjem in 1. marcem 2017 je v Zagrebu potekalo delovno srečanje med Ameriško odvetniško zbornico (ABA) in Odvetniško zbornico Hrvaške.

Janez Starman

Janez Starman

45. Evropska predsedniška konferenca

V skladu s sklepom upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) sva se s predsednikom OZS mag. Romanom Završkom udeležila 45. evropske predsedniške konference, ki je med 23. in 25. februarjem 2017 potekala na Dunaju. Konference se je udeležilo več kot 500 odvetnikov s spremljevalci.

Janez Starman

Janez Starman

Memorandum CCBE o vzajemnem priznavanju čezmejnega permanentnega izobraževanja odvetnikov

Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) mag. Roman Završek je v okviru 45. evropske predsedniške konference, v imenu OZS podpisal memorandum CCBE o vzajemnem priznavanju čezmejnega permanentnega izobraževanja odvetnikov (CCBE Memorandum on Mutual Recognition of Lawyers’ Cross Border Continuing Professional Development).

doc dr. Konrad Plauštajner

doc dr. Konrad Plauštajner

Seje odborov CCBE na Dunaju

Tik pred pustom in v času Opernballa se na Dunaju v okviru Evropske predsedniške konference vsako leto srečajo evropski pravniki in tudi CCBE (Svet evropskih odvetniških zbornic). Od 22. do 25. februarja 2017 so tako na Dunaju potekale seje vseh odborov CCBE; 23. februarja pa je potekala celodnevna seja Stalnega odbora CCBE (Standing Committee, Comitté Permanent), ki je tokrat obsegala kar 16 točk dnevnega reda. Z odvetnico Petjo Plauštajner sva se udeležila seje Stalnega odbora in Odbora PECO.

Tanja Marušič

Tanja Marušič

Otvoritev sodnega leta 2017 v Milanu

Letošnja otvoritev pravosodnega leta 2017, ki sem se je udeležila na povabilo Odvetniške zbornice Milana (Ordine degli avvocati di Milano) in je potekala na tamkajšnjem višjem sodišču, je bila še toliko bolj slovesna in pomembna, ker je bila prvič v zgodovini Višjega sodišča v Milanu za njegovo predsednico imenovana ženska, sodnica dott. Marina Anna Tavassi. Otvoritev pravosodnega leta na Višjem sodišču v Milanu je pomemben dogodek, ki ga svečano obeleži tudi Odvetniška zbornica Milana, in sicer s tridnevnim programom.

dr. Tjaša Strobelj

dr. Tjaša Strobelj

Določitev postopka za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

V Rdeči dvorani ljubljanskega Grand hotela Union je 28. oktobra 2016 potekal drugi vikend seminar o evropskem procesnem pravu, namenjen pravnikom in odvetnikom, v organizaciji Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Tokrat sta bili osrednji temi Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za izdajo naloga za zamrznitev bančnih računov, z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki se je začela uporabljati 18. januarja 2017, ter implementacija Uredbe Bruselj Ia v Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Boštjan Koritnik

Boštjan Koritnik

Novo vodstvo društva Alumni PF Ljubljana

»Društvo mora postati sečišče poti oziroma priložnost za vsakega člana, da vzpostavi stik s preostalimi člani,« je na občnem zboru društva Klub alumni Pravne fakultet v Ljubljani, ki je bil 24. januarja 2017 na ljubljanski PF, neposredno po izvolitvi povedal novi predsednik društva, sicer profesor na tej fakulteti dr. Janez Kranjc. Sam vidi glavni cilj društva v povezovanju članov na družabni in strokovni ravni. Na družabni ravni bo klub organiziral denimo kulturni večer in koncert članov, poleg tega si bo prizadeval, da bi na začetku poletja organizirali tudi sproščeno druženje v naravi v obliki piknika.

dr. Ana Vlahek

dr. Ana Vlahek

Študentje ljubljanske Pravne fakultete spet med najboljšimi na svetu

Med 16. in 19. februarjem 2017 je na Università degli Studi di Napoli Federico II v Neaplju potekal eden od štirih regionalnih finalov svetovnega tekmovanja iz poznavanja prava EU – European Law Moot Court Competition (ELMC). Skupaj z enajstimi drugimi ekipami iz Evrope in Severne Amerike se ga je na podlagi dobro ocenjenih izdelkov iz pisnega dela tekmovanja udeležila tudi ekipa Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v sestavi Ana Bonča, Jakob Cerovšek, Hana Šerbec in Anja Škof.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window