Navigacija
Pošljite povpraševanje
Portal TFL

Javna uprava - številka 3 - 4, letnik 2015

Javna uprava
Znanstveno-strokovna revija
Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
prof. dr. Bojan Bugarič
Boštjan Koritnik
prof. dr. Bojan Bugarič, doc. dr. Mitja Horvat, doc. dr. Erik Kerševan, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Senko Pličanič, prof. dr. Gorazd Trpin, prof. dr. Grega Virant in Boštjan Koritnik

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Prof. dr. Rajko Pirnat

Prof. dr. Rajko Pirnat

Nekaj kritičnih misli o predlogu sprememb zakona o javnih agencijah

Avtor analizira nekatere določbe predloga sprememb in dopolnitev Zakona o javnih agencijah (ZJA) glede vprašanja, ali in v kolikšni meri omejujejo potrebno neodvisnost štirih regulatornih agencij, in sicer Agencije za energijo, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Agencije za zavarovalni nadzor. Pri tem najprej obravnava vsebinske razloge za neodvisnost regulatornih agencij in opozarja, da so tako glede na svoje naloge kot tudi temeljno vlogo in razmerja do izvršilne veje oblasti regulatorne agencije v povsem drugačnem položaju od javnih agencij po ZJA. V nadaljevanju avtor obravnava različne dimenzije neodvisnosti, in sicer organizacijsko, funkcionalno, personalno, finančno in pravno, ter opozarja na njihovo medsebojno soodvisnost. Le skupaj vse dimenzije zagotavljajo celovito neodvisnost. Avtor tudi poudarja pravne temelje neodvisnosti, ki glede na prakso Ustavnega sodišča temeljijo na 3. členu ustave – delitev oblasti, poleg tega pa opozarja na sekundarno zakonodajo EU, ki zagotavlja neodvisnost navedenim regulatornim agencijam. Z analizo nekaterih sprememb ZJA ugotavlja, da se večinoma zaradi posebne zakonske ureditve v področnih zakonih ne bodo uporabljale za regulatorne agencije, navaja pa tudi nekatere določbe, ki resno omejujejo finančno in personalno dimenzijo neodvisnosti.

Prof. dr. Polonca Kovač in Sara Mučič, mag.

Prof. dr. Polonca Kovač in Sara Mučič, mag.

Učinkovitost inšpekcijskega nadzora v slovenski teoriji in praksi

Učinkovit inšpekcijski nadzor je sestavni del dobrega upravnega sistema, ki stremi k zaščiti javnega interesa, obenem pa varuje pravice strank pred prekomerno uporabo oblasti. Glede na razvoj v teoriji in praksi se v tem pogledu kaže ureditev po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, ki je v veljavi od leta 2002, kot premalo prožna in preveč usmerjena v represijo. Zato se v članku analizira nekatere sistemske vidike redefiniranega razumevanja učinkovitosti inšpekcijskega nadzora, tako da bi ta pojem vključeval predvsem preventivno in partnersko vlogo inšpekcij v razmerju do zavezancev. Na temelju analiz delovanja izbranih inšpekcij, s poudarkom na upravno-procesnih vidikih, so oblikovana vodila presoje učinkovitosti, ki naj služijo za bodoč model opredelitve in spremljanja učinkovitosti inšpekcij. Izpostavljena so načela zakonitosti, sorazmernosti, preventivnosti in transparentnosti.

Prof. dr. Mirko Pečarič in mag. Andrej Hudoklin

Prof. dr. Mirko Pečarič in mag. Andrej Hudoklin

Nagrajevanje javnih uslužbencev: motivator, higienik in kazalnik stanja

Gospodarska in finančna kriza in z njo povezani sprejeti varčevalni ukrepi so v Sloveniji prinesli številne omejitve na področju izplačevanja plač, delovne uspešnosti in dodatkov javnim uslužbencem ter zavrli implementacijo zadnje plačne reforme v javnem sektorju. V tej luči je treba razumeti dejstvo, da se uspešnost opravljenega dela navadno povezuje z ustrezno motivacijo za delo ter ustreznim nagrajevanjem zaposlenih. Ključno vlogo in odgovornost igrajo tu vodstvene strukture, z ustreznimi mehanizmi ter orodji za ocenjevanje delovne uspešnosti zaposlenih. Reševanja tovrstnih vprašanj se je Vlada Republike Slovenije lotila s Strategijo razvoja javne uprave 2015 −2020, Ministrstvo za javno upravo pa je v letu 2015 pripravilo predlog novega Zakona o javnih uslužbencih in novelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Prispevek preverja ustreznost teh predlogov v luči teorij s področja motivacije in nagrajevanja zaposlenih, se opre na izsledke anketnega vprašalnika ter poda nekaj usmeritev glede motiviranja in nagrajevanj javnih uslužbencev, s tem pa tudi smotrnosti in nujnosti izvedbe predlaganih sprememb na področju uslužbenske zakonodaje.

Doc. dr. Iztok Rakar

Doc. dr. Iztok Rakar

Nastanek in razvoj podzakonskih predpisov na območju Nemčije

Prispevek obravnava nastanek in razvoj podzakonskih predpisov na območju Nemčije v obdobju od absolutistične države do združitve Nemčij v 20. stoletju. Poseben poudarek je dan predstavitvi razvoja teorije in ustavnosodne prakse na območju Zvezne republike Nemčije po 2. svetovni vojni. Avtor ugotavlja, da je pomen podzakonskih predpisov od vzpostavitve načela delitve oblasti dalje stalno naraščal in vrh dosegel v času nacionalsocializma; tak razvoj je bil posledica razmer v okolju in ga je večinsko podpirala tako teorija kot sodna praksa, z izjemo časa nacionalsocializma; na podlagi slabih izkušenj iz časa nacionalsocializma je nastopilo obdobje omejevanja normodajnih pooblastil izvršilne oblasti, ki pa ga je ustavnosodna praksa – kljub nasprotovanju dela teorije – začela relativizirati zaradi potreb sodobnega javnega upravljanja.

Dr. Neža Kogovšek Šalamon in Katja Simončič, univ.dipl. prav., MSc (Kraljevina Nizozemska)

Dr. Neža Kogovšek Šalamon in Katja Simončič, univ.dipl. prav., MSc (Kraljevina Nizozemska)

Učinkovita interpretacija načela varstva pravic strank v upravnem postopku

V upravnopravnem odločanju ima v primeru kolizije med javnim in zasebnim interesom prednost javni interes. Hkrati načelo varstva pravic strank v razmerju do države šteje za eno največjih pridobitev sodobne družbe. S ciljem ustreznega uresničevanja načela varstva pravic strank v tem prispevku predlagamo koncept »učinkovite interpretacije« tega načela. V prispevku predstavimo tudi raziskavo, ki smo jo s pomočjo kvalitativnih intervjujev izvedli med uradnimi osebami o tem, na kakšen način načelo varstva pravic strank izvajajo v praksi. Ugotovili smo, da del uradništva že goji proaktivni pristop k izvajanju načela varstva pravic strank in torej že deluje v duhu učinkovite interpretacije načela. Utrditev koncepta učinkovite interpretacije bi pripomogla k temu, da bi se tovrstno izvajanje načela splošno uveljavilo in bi uradnim osebam služilo kot konkretnejše vodilo pri vodenju upravnih postopkov.

Tadej Baloh

Tadej Baloh

Energetska prihodnost Evropske unije – obnovljivi viri energij

Evropska unija je neto uvoznik energije. Svojo energetsko neodvisnost želi izboljšati s hkratnim zmanjševanjem negativnih antropogenih vplivov na ozračje, kar privede do spodbujanja rabe obnovljivih virov energije. Pravni okvir njihovega spodbujanja predstavlja Direktiva 2009/28/EC, ki med svojimi glavnimi cilji določa 20% uporabo obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2020. Začrtani so prav tako individualni pravno obvezujoči cilji po samih državah članicah. Uspešnost spodbujanja obnovljivih virov energije se, predvsem zaradi uporabe različnih podpornih mehanizmov, med državami članicami močno razlikuje. Dodatno oviro pri napredku predstavljajo tudi administrativne ovire, ki zasebne vlagatelje odvračajo od gradnje potrebne infrastrukture. Nadalje je potrebno preučiti energetsko prihodnost Evropske unije, saj je trenutni pravni okvir vzpostavljen zgolj do leta 2020. Sprememba obstoječe direktive je načrtovana za jesen 2016, vendar trenutno nakazane spremembe napovedujejo pomanjkanje pravno obvezujočih ciljev držav članic in s tem zmanjševanje spodbujanja pridobivanja energije iz obnovljivih virov. Hkratno je potrebno kritično oceniti samo spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije. Trenutni pravni okvir v zadostni meri ne upošteva vseh negativnih vplivov na okolje in se osredotoča zgolj na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Posebno je potrebno opozoriti na problem biogoriv, katerim strokovna javnost še najbolj nasprotuje. V vsakem primeru bodo obnovljivi viri energije še naprej naraščali, saj čedalje več držav poudarja pomen njihovega spodbujanja. Potrebno pa se je vprašati, kako naj bo to spodbujanje pravno regulirano.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window