Navigacija
Portal TFL

Revija HRM - številka 76 (9), letnik 2017

Revija HRM
Strokovna revija
Planet GV, poslovno izobraževanje, d. o. o.
Saša Mrak
Saša Mrak, Tamara Valenčič

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Saša Mrak

Saša Mrak

O principih vodenja

dr. Luka Jan

dr. Luka Jan

Bi lahko z robotom delali timsko?

Januarja 2017 je Libratus, AI računalnik z univerze Carnegie Mellon, pometel s štirimi vrhunskimi igralci pokra v igri, ki je trajala 20 dni. Pri tem je moral za uspeh blefirati in prepoznati zavajajoče informacije. Libratus je zadnji v nizu AI računalnikov, ki so premagali človeštvo. Pred njimi so padli šahisti (Deep blue, 1996), Jeopardi šampijoni (Watson, 2011) in prvaki Go (AlphaGo, 2016).

dr. Danijela Brečko

dr. Danijela Brečko

Intervju: Kadrovik je danes pred izzivom, da zaposleni živi nekaj vzporednih digitalnih življenj

»Ustvarjati vzdržen ekosistem organizacije v dobi digitalizacije ni šala. Zahteva znanje in modrosti vseh generacij, prav tako pa si ustvarjanje tega ekosistema ne znam več predstavljati brez digitalnih orodij. Zato pa potrebujemo digitalno dinamične posameznike. In prav nesposobnost digitalne dinamičnosti bo povzročila naslednji val odpuščanja, žal. Kadrovski delavci pri tem niso izvzeti.«

mag. Monika Lapanja

mag. Monika Lapanja

Ljudje razvijamo digitalno prihodnost za ljudi

O spremembah se je vedno govorilo, vedno so se tudi dogajale. S katero koli generacijo se pogovarjamo, je odgovor podoben: »V naših časih je bilo pa vse drugače.« Pa vendarle se zdi, da toliko kot se danes govori o spremembah, se v zadnjih nekaj desetletjih zagotovo ni. Pa se bodo tako velike spremembe zares zgodile? In če da, kdaj? Na prvo vprašanje še nisem zasledila negativnega odgovora, na drugo pa zelo različne. Na nek način zaskrbljujoče pogosti so tisti, ki govorijo, da so velike spremembe tukaj in da bo čez pet let svet korenito drugačen.

Perry Timms in Tonja Blatnik

Perry Timms in Tonja Blatnik

Osrediščenje v svobodi in demokratičnih pristopih

»Pred kratkim sem poslušala Traci Fenton, ustanoviteljico globalne mreže organizacij, imenovane WorldBlu. Omenila je sledečo statistiko, ki mi je dala misliti: »80 % naših misli je utemeljenih na strahu in negativnih.« Moj prvi odziv je bil, da je ta številka previsoka. Potem pa sem ponovno razmislila ... Morda pa je vendarle strah še vedno »modus operandi« v poslovnem svetu?

dr. Valentina Franca

dr. Valentina Franca

Digitalna prihodnost delovnega prava

Odveč se je spraševati, ali bo imela digitalizacija kakšen vpliv na obstoječ koncept delovnega razmerja. Digitalizacija, robotizacija, avtomatizacija, vedno večja moč računalnikov, umetna inteligenca in podobno so nas vpeljali v obdobje četrte industrijske revolucije, ki temeljito spreminja poslovne modele in s tem tudi organizacijo dela. V literaturi se pojavljajo različna poimenovanja za ta pojav, kot so sharing economy, gig economy, platform economy, on-demand economy/work ipd. Zlasti se izpostavlja vpliv (digitalnih) platform, kajti te omogočajo realokacijo storitev, uporabljajo pa se lahko tako za preprosta dela kot za tista, ki jih opravljajo visoko usposobljeni delavci.

Tamara Valenčič

Tamara Valenčič

Intervju: Roboti nikoli ne bodo vodili ljudi

Marta Kos Marko, moja prva šefica, vzor številnim in inspiracija vsem generacijam vodij. Večkrat poudarim, da je prva, kjerkoli se pojavi in karkoli pač počne v tistem trenutku. Nazadnje jo je nemška revija Diplomatisches Magazin izmed celotnega veleposlaniškega zbora v Nemčiji razglasila za veleposlanico leta 2016.

Anja Negovec

Anja Negovec

Nevrovodenje – znanost ali psevdo-znanost?

Nevrovodenje (angl. neuroleadership) je razmeroma sveže področje uporabne znanosti, ki skuša vodji posredovati znanja o delovanju človeških možganov, da bi lahko s pomočjo teh znanj skušal oblikovati delovno okolje, v katerem bi lahko zaposleni izkoristil ves svoj potencial, ki ga ima na voljo. Ker področja še ne poznamo dobro, ker je nekaj novega in ker so možgani sedaj »v modi«, se večini zdi ideja privlačna in obetavna. Vendar kakšna je pravzaprav dodana vrednost nevrovodenja v morju številnih predhodnih teorij o vodenju?

mag. Jelica L. Lajovic

mag. Jelica L. Lajovic

(Po)moč srca za uspešnost vodenja

Le kdo ne pozna otroške pravljice o zvezdici Zaspanki, ki jo premami razbojnik Ceferin, da je šla z njim v njegov brlog, da bi dobil njene zlate lase. In le kdo se ne spomni kometa Repatca, ki je z neba spremljal dogajanja na Zemlji in ugotavljal, kaj vse je tam narobe. Razbojnik je imel kamen namesto srca, vse dokler se ni naučil »čustvenega jezika«, napisati besedo »LJUBA«. Z učenjem je dobil srce in z bitjem srca so nastopile pozitivne spremembe, začel je srčno in pošteno življenje, ob tem pa občutil zadovoljstvo in srečo.

mag. Sonja Klopčič

mag. Sonja Klopčič

Voditeljstvo prihodnosti: zavest, energija in ljubezen

Doba zavestnega soustvarjanja prinaša nove izzive.Skozi evolucijo zavesti smo se učili spoštovati moč in delovati etično. Zdaj se moramo učiti zavestnega soustvarjanja. Prehod v novo zavest zahteva notranjo preobrazbo posameznika. Vodje pa se še oklepajo znanj, ki so jih pridobili v dobi moči in se bojijo, da izgubljajo kontrolo in zato pogosto razširjajo sisteme nadzora. Negotovo poslovno okolje in včasih celo kaotične razmere, ko do sedaj znani prijemi ne dajejo več podobnih rezultatov kot nekoč, zahtevajo tako od vodij kot od zaposlenih veliko napora. Pogosto to vodi k izčrpanosti ter izgorelosti, saj nekatera znanja, ki so bila primerna za to, da smo dosegli sedanjo stopnjo razvoja, za nove čase niso več primerna.

Uredniški odbor revije HR&M

Uredniški odbor revije HR&M

Napake – naš učitelj

Pravijo, da človek, ki ne dela napak, običajno nič ne dela. Friedrich Nietzsche je menil, da so naše napake naši najboljši učitelji. Osebne izkušnje štirih slovenskih managerjev so tako hkrati štiri zgodbe z naukom, ki smo jih želeli deliti z vami.

Maja Vovko, dipl. psih. (UN).

Maja Vovko, dipl. psih. (UN).

Z masivnimi podatki do boljših praks

Tisti, ki zvesto sledijo najnovejšim in največjim HR-trendom, so se že spoznali s konceptom masivnih podatkov, kakor v slovenščini poimenujemo 'big data'. Uporaba masivnih podatkov v kadrovski službi koristi predvsem pri izboljševanju odločitev, vezanih na zaposlene in organizacijo, saj slonijo na izjemnih količinah podatkov. Tako se odločitve zdijo bolj premišljene in koristne ter predstavljajo odmik od intuitivnega kadrovanja.

Žiga Novak

Žiga Novak

Rast in učenje v igri in izkustvu

Učenje z metodo igre v zadnjem času doživlja precejšnjo renesanso. V digitalni dobi je to morda presenetljivo, toda preporod se dogaja predvsem po zaslugi zadnje generacije namiznih poslovno-izobraževalnih iger. Desetletja intenzivnega razvoja na področju izkustvenih izobraževalnih pristopov so namreč pokazala, da najbolj učinkoviti izobraževalni koncepti vključujejo metaforičen model problematike, ki ga predstavlja igralna plošča, skupinsko učenje na primeru relevantnih primerov iz prakse (case study), ter izmenično prehajanje med fiktivnim svetom simulacije in realnim svetom, v katerem delujejo igralci.

dr. Katarina Kresal Šoltes

dr. Katarina Kresal Šoltes

Kakšen svet dela ustvarjamo za prihodnje

Strokovnjaki delovnega prava že dolgo opozarjajo, da legalizacija nestandardnih oblik dela zahteva redefinicijo pojma delavca (worker), ki mora biti širši od pojma zaposlenega delavca, tj. delavca, ki delo opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi (employee) in posledično širitev delovnopravnega varstva na vse oblike odvisnega dela, ki takšno varstvo potrebujejo, vključno tudi na nestandardne oblike dela zunaj rednega delovnega razmerja. Zagotavljanje dostojnih delovnih pogojev za vse odvisne delavce je eden od sodobnih izzivov trga dela, o katerem bo tekla razprava tudi na 16. slovenskem kongresu delovnega prava in socialne varnosti 8. in 9. junija v Portorožu.

Viviana Žorž

Viviana Žorž

Kadrovska konkurenčnost v času digitalizacije

Bliskovit razvoj, ki ga spremljamo na področju tehnologije in digitalizacije, močno spreminja trg dela in tudi spretnosti, sposobnosti in pridobivanje teh spretnosti, ki jih potrebujejo zaposleni in podjetja za uspešno delo. Da lahko podjetje izkoristi priložnosti, ki jih ponuja tehnologija, pa mora ta razvoj povezati z razvojem veščin zaposlenih. Zato je eno od ključnih področij sprejemanje odločitev o strateškem razvoju za spodbujanje konkurenčnosti talentov.

Dani Polajnar

Dani Polajnar

Moderne tehnologije, zaupanje in osamljenost

Profesor Robert Putnam v svoji knjigi »Bowling Alone« raziskuje ozadje hitrega upada številnosti vezi in druženja med ljudmi (oz. vpada socialnega kapitala na vseh ravneh družbe), ki se je začel dogajati v razvitem svetu po letu 1960. Ljudje se v zadnjih desetletjih veliko manj udeležujejo skupnih družabnih dogodkov, kjer se tvorijo povezave med njimi in so pri vsakodnevnih opravilih vse bolj osamljeni oz. brez pristnih povezav z drugimi ljudmi.

Urška Henigman in mag. Natalie C. Postružnik

Urška Henigman in mag. Natalie C. Postružnik

Osebna rast kot lastna trajnostna zavzetost

Kako biti bolj učinkovit, kako spremeniti svoje vedenjske vzorce za večjo uspešnost, kako doseči boljšo motiviranost, zavzetost in sodelovanje med različnimi organizacijskimi enotami v podjetju ali s strankami, je le nekaj izmed vprašanj, ki si jih zastavlja vsak dober vodja. Na izzive lahko pogledamo z ravni podjetja, države ali posameznika. Zakaj so ta vprašanja sploh izziv in kako jih prepoznavati in preoblikovati?

Janez Logar

Janez Logar

Osamljenost vodilnih

Pred dvajsetimi leti se o tej in podobnih temah v podjetjih ni pretirano veliko govorilo. Že takrat je bila Slovenija močno vpeta v mednarodno trgovino. Večinski delež BDP je bil generiran z izvozom. Zato težko razumemo, da smo hkrati ustvarili skoraj popolno blokado na načine vodenja, sodelovanja v podjetjih, blokado na pogled na odnose, ki so jih imeli naši kupci v svojih podjetjih. Nismo mogli ali želeli razumeti, kar je bilo to takrat v Zahodnem svetu (morda še najbolj v Skandinaviji) že domače in vsakdanje.

mag. Ajša Vodnik

mag. Ajša Vodnik

Gradniki odličnih zgodb

Kakšna je razlika med tem, ali je nekaj narejeno korektno ali odlično, sem se naučila še v času, ko sem bila mlada televizijska voditeljica. Po enem izmed dogodkov, ki sem ga izpeljala brez napak, mi je gospa, ki jo izjemno spoštujem, rekla: »Brez napak, ampak tudi brez čustev.« Vodenje oddaje na televiziji je seveda popolnoma drugačno od vodenja podjetja, ljudi, a v nečem je enako, brez strastnosti se celoten potencial nikoli ne spremeni v akcijo.

Tamara Barič

Tamara Barič

O kravatah in jeansu v digitalni dobi

Ob razmišljanju o vodjih v digitalni dobi se vedno vračam k naslednjemu: v čem je resnično vidna razlika med uspešnim vodjem danes in v preteklosti? So lahko vodje, ki so prišli na vodilno mesto po »starih« pravilih, uspešni tudi v »novem svetu«? Kaj se pravzaprav pričakuje od današnjih vodij?

Alenka Vidic

Alenka Vidic

»Emotivno pametnejši«

V vseh teh letih dela na področju odnosov z javnostmi sem največkrat sodelovala z vodilnimi v podjetjih, in sicer v kontekstu strateškegasvetovanja v povezavi z različnimi deležniki podjetja oz. organizacije (ki, v nasprotju z napačno percepcijo moje stroke, niso povezani samo in izključno z mediji). Ena izmed najbolj pomembnih javnosti je seveda notranja in je tudi tista, ki jo vodilni prepogosto postavijo na stranski tir.

Jure Mikuž

Jure Mikuž

Leadership v start-upih

Leader ali direktor? Morda mi bo kdo očital, da me pri mojem delu vodijo predsodki, ki bi jih moral že zdavnaj preseči, vendar ko se usedem s potencialnim ustanoviteljem start-up podjetja, ki želi od nas investicijo, se moj pogled najprej ustavi na njegovi umestitvi v njegov team. Prva stvar, ki jo pogledam, bodisi na njegovi vizitki, ki pristane na mizi pred mano, bodisi v njegovem podpisu v elektronskem sporočilu, ali pa na prezentaciji, ki jo odvrti na steni pred mano, je njegov naziv.

Matej Golob

Matej Golob

Own it!*

V času t.i. delitvene ekonomije (angl. sharing economy), ko bo tradicionalno lastnino (angl. owning) vedno bolj pogosto nadomeščala deljena uporaba, se mi zdi, da bo pojem »imeti v lasti« (angl. owning it) dobil drugačen pomen, in hkrati – po mojem mnenju – večjo pomembnost. Novejši načini organiziranja in vodenja, od transparentnega gruča (angl. scrum) do idealistične holakracije, v ospredje postavljajo skupinsko odločanje, ki pa mora vseeno imeti

Priporočamo: Mote – The Super Meeting in Strengths Finder 2.0

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window