Navigacija

Izbor najuglednejšega davčnega strokovnjaka in
najuglednejšega finančnega strokovnjaka za leto 2006

Družba Tax-Fin-Lex je pripravila izbor najuglednejšega davčnega strokovnjaka za leto 2006 in izbor za najuglednejšega finančnega strokovnjaka za leto 2006, ki je potekal na portalu Tax-Fin-Lex, kjer so na enem mestu zbrane ažurne in med seboj povezane davčne, računovodsko-finančne in pravne informacije. Izbor je potekal v času od 15. novembra 2006 do 15. decembra 2006, v njem pa je sodelovalo nekaj sto uporabnikov in obiskovalcev portala. Uporabniki portala so za najuglednejšega davčnega strokovnjaka za leto 2006 izbrali g. Ivana Simiča, generalnega direktorja DURS in za najuglednejšega finančnika za leto 2006 g. dr. Marjana Odra, direktorja Inštituta za revizijo.

Podelitev priznanj je potekala v Hotelu Union. Ugledna gosta in novinarje je nagovorila direktorica ga. Zlata Tavčar, ki je pojasnila, da je bil namen organizacije izbora doprinos k promoviranju obeh strok, poleg tega pa so želeli, da bi bili izbrani osebnosti, ki sta s svojim delom pustili pečat, dajali zgled in uvedli nove standarde na svojih strokovnih področjih.

Sledila so aktualna strokovna vprašanja urednice davčnih in finančnih vsebin portala ge. Mojce Kunšek, kjer sta gosta poleg rezultatov dela na svojih strokovnih področjih predstavila tudi načrte in prioritete za naslednje leto.

Gospod Ivan Simič, direktor Davčne uprave Republike Slovenije se je zahvalil za priznanje in odgovoril, da si vse od zasedbe položaja direktorja Davčne uprave Republike Slovenije prizadeva za izboljšanje tega področja, ki se nanaša na boljšo dostopnost davčnih uradnikov do davčnih zavezancev, poenostavitve izvajanja davčnih predpisov in večje povezljivosti davčne in računovodske stroke. Podaril je še nujnost prenove informacijskega sistema, kar bo glavni cilj njegovega mandata.

Gospod dr. Marjan Odar, direktor Inštituta za revizijo, je bil nad zmago presenečen, a vesel da je dobil priznanje stroke. Meni, da zaradi preboja, ki ga je na tem področju dosegel, saj so se stroke: revizija, poslovne finance in računovodstvo združile. Pri tem je poudaril, da je razvitost slovenskega računovodstva v primerjavi s pridruženimi članicami EU, na dokaj visoki ravni, kar pomeni da imajo Slovenski računovodski standardi (SRS) 2006 svojo prihodnost v slovenskem prostoru. Vesel je, da računovodstvo, ki je bilo dolgo časa zapostavljeno, vse bolj pridobiva na pomenu, doseženo pa je tudi poenostavljeno izpolnjevanje poročevalskih obveznosti za manjše pravne subjekte.

Intervju: dr. Marjan Odar

  1. Kdaj bo po vašem mnenju pretok informacij v državi takšen, da bodo podjetja avtomatsko obdavčena, ne da bi jim bilo potrebno posredovati na Davčno upravo posebne obrazce – velja predvsem za davek od dobička pravnih oseb, plačevanje prispevkov in podobno?

    Osebno bi si želel, da bi bilo to že včeraj oz. nekaj let nazaj, ampak žal to ne gre. Mi smo naredili velik korak v tej smeri, tako da ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami na nek način to dokaj urejeno. Ko pri nas izdelajo računovodske izkaze, ti služijo za poslovne potrebe in na drugi strani so ti izkazi tudi osnova za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Na podlagi podatkov iz teh izkazov se poroča tudi AJPES-u za potrebe statistike in Banki Slovenije za potrebe medsektorskih in medbančnih analiz. Torej neka poenostavitev oziroma poenotenje je narejeno. Tu se lahko pohvalimo, da je to veliko bolje urejeno kot v nekaterih drugih državah, kjer delajo 3 ali celo 4 tako imenovane sete računovodskih izkazov za različne potrebe. Pomembno je, da ne ostanemo na mestu, razvoj računovodenja in tudi drugih strok mora iti v smer, da podjetje zbere podatke samo enkrat in to potem služi za vse potrebe. Seveda bo potrebno še ogromno postoriti, a upam da bomo kmalu v tej fazi, da se bomo lahko s tem pohvalili.

  2. Kolikšen delež podjetij uporablja slovenske računovodske standarde in v katero smer bo po vašem mnenju krenil razvoj računovodske stroke?

    Točnih odstotkov sedaj ne morem povedati. Dejstvo pa je, da za leto 2006 prvič, na podlagi uredbe 2006, vse družbe, ki so na borzah, za konsolidirane računovodske izkaze uporabljajo mednarodne standarde računovodske poročanja. Poleg tega pričakujemo, da bodo verjetno tudi ostale družbe ki so vključene v konsolidacijo prej ali slej uporabljale mednarodne standarde računovodskega poročanja. Ob tem naj povem, da smo na nek način zadovoljni, da ostale družbe uporabljajo slovenske računovodske standarde, ker so mednarodni računovodski standardi za večino naših podjetij prezahtevni, ker so v osnovi pisani za velika podjetja, torej za konsolidirane računovodske izkaze, če pa realno primerjamo velikost naših podjetij s tujimi, moramo priznati našo majhnost. Tudi na mednarodni ravni se gre v smeri, da se sprejme mednarodne standarde za SMEs (Small Medium Enterprises), za kar pa se lahko pohvalimo da smo dejansko ta korak že naredili. Slovenski računovodski standardi namreč v tem kontekstu izpolnjujejo mednarodne kriterije, kar so nam potrdili tudi strokovnjaki iz Svetovne banke in nas dali za zgled ostalim 9 novim članicam EU in tudi sedanjim kandidatkam.

  3. Kdaj bo po vašem mnenju status davčnih svetovalcev tako poenoten kot je status preizkušenih računovodij, revizorjev in finančnikov?

    Ko smo mi pred leti uvedli poklic preizkušenega davčnika, smo imeli pred očmi potrebe revizijskih družb, podjetij, bank…, saj naši preizkušeni davčniki bolj pokrivajo področje, ki ga pokriva Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, za razliko od drugih davčnih svetovalcev, ki so fokusirani mogoče bolj na področje dohodnine. Tako jaz tukaj ne vidim nobenega problema, dejstvo pa je da si eni in drugi želimo, da davčna stroka pridobi na pomenu, da ljudje ki so strokovnjaki na tem področju pridobijo čim več znanj tudi v mednarodnem vidiku, saj tudi vse večje družbe, ki prihajajo k nam te strokovnjake rabijo in če jih ne bomo izobrazili mi, bodo oni pripeljali svoje strokovnjake. Prost pretok delavne sile je omogočen, tako da mislim, da mora biti tudi nek nacionalni interes, da se poskrbi za domačo davčno stroko. Nam se gre predvsem za stroko, ali se strokovnjak imenuje davčni strokovnjak ali preizkušeni davčnik tukaj niti ni pomembno. Želel bi si, da imajo vsi ogromno znanja in jim tudi uporabniki zaupajo ter vsi delajo v interesu stroke z upoštevanjem moralnih norm in etike glede svetovanja.


Intervju: g. Ivan Simič

  1. Glede na to, da novi Zakon o davku na dodano vrednost prinaša višji prag vključitve med davčne zavezance za plačilo DDV, obstaja bojazen, da bodo nekateri davčni zavezanci še vedno izkazovali na računih DDV, ne da bi bilo to potrebno, niti ne bodo o svoji odločitvi za nadaljnjo identifikacijo za namene DDV ali preklicu identifikacije za DDV obvestili DURS – bodo v davčnem oz. hujšem davčnem prekršku. Kako boste reševali takšne primere oz. kako strogi boste pri uveljavljanju kazni, opredeljenih v 140. členu ZDDV-1, ki so za kršitelje precej visoke?

    Pri teh stvareh bomo poskušali, tako kot v tem letu, postopati praktično in pragmatično, kar pomeni, da se držimo zakona. Te zadeve bomo gledali individualno, da bomo videli, zakaj je do tega sploh prišlo, vemo da se ljudje ukvarjajo z mnogimi stvarmi, lahko da bo kdo tudi spregledal nov prag vključitve med zavezance za DDV, ampak končni cilj je 6 mio SIT in čez čas bo to tudi urejeno.

  2. Izbrali smo nekaj konkretnih vprašanj naših uporabnikov, ki se dotikajo nove davčne zakonodaje oziroma nadaljnjega razvoja davčnih reform v Sloveniji.
    Novi Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) v 94. členu predvideva tudi nov prag oprostitve obračunavanja DDV-ja za vse pravne osebe, samostojne podjetnike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki v zadnjih 12 mesecih niso presegli za 25.000 € (skoraj 6 MIO SIT) obdavčljivega prometa. Po starem zakonu je bil ta prag 5 MIO SIT. Vsi tisti, ki bodo imeli po 1.1.2007 obdavčljivega prometa med 5 in 6 MIO SIT (oz. 25.000 €) in so bili po starem zakonu dolžni obračunavati DDV, po novem pa tega praga še ne bodo dosegli, bi morali za čas, dokler ne dosežejo 25.000 € obdavčljivega prometa davčni upravi sporočiti, da so po novem zakonu oproščeni obračunavanja DDV. Če tega ne bodo storili oziroma bodo na to pozabili in bodo še vedno izdajali račune, na katerih bo obračunan DDV, bodo v prekršku. Kakšen je delež teh davčnih zavezancev in od kod potem izjava, da je nova davčna zakonodaja ugodnejša za vse davčne zavezance?

    Ne deleža ne poznam, in zato tudi težko komentiram, kajti predstavljeni so bili tudi drugi izračuni. Tako nima smisla govoriti o tem kdo je dobil več ali manj, bistvo je da je zakonodaja spremenjena, da so zadeve poenostavljene, dejstvo je da bi v Sloveniji lahko imeli tudi nižjo obdavčitev, ampak to kar imamo sedaj je… in tisto kar si želim je, da se zakonodaja na tem področju v naslednjih letih ne bi spreminjala, da bi se zadeva stabilizirala in da davčni zavezanci celotno dohodnino sploh ne bodo občutili.

  3. Kdaj se pričakuje poenotenje statusa davčnih svetovalcev?

    To je zelo vroča tema (smeh). Tudi sam sem bil 7 let predsednik Društva davčnih svetovalcev Slovenije, kjer smo takrat uvedli nazive, ker nesporno je bilo jasno da zakona ne bo, in tudi danes je jasno da ga verjetno ne bo, ker je taka tudi evropska direktiva glede svetovalnih storitev. Torej v Sloveniji imamo dve instituciji, ki podeljujeta te nazive in licence, to sta Slovenski inštitut za revizijo, ki mislim da imajo 50 ali nekaj več svetovalcev, in Društvo davčnih svetovalcev Slovenije, kjer mislim da ima ta interni naziv davčnega svetovalca nekaj več kot 70 posameznikov. Torej lahko rečemo, da imamo v Sloveniji nekje med 120 in 130 ljudi, ki so opravili izobraževanje na tem področju. Očitno bo moral to urediti trg, ki bo pokazal kdo so tisti 'tapravi'. Meni se zdi bolj pomembno, da ti dve ustanovi, ali če se bo pojavila še kakšna, skrbijo za izobraževanje teh oseb, ki delajo na področju davčnega svetovanja. Mogoče je bilo pred leti malo več polemik glede tega kdo bo to vodil, a mislim da je zadeva sedaj jasna, da to lahko počne kdorkoli in tu tudi ni nobene ovire za sodelovanje. Na drugi strani si mi kot DURS želimo predvsem davčne svetovalce, ki imajo veliko mero znanja, s katerimi se lahko normalno pogovarjamo in sodelujemo, saj je potem lažje tudi za zavezance in tudi urejanje teh zadev na davčni upravi poteka dosti hitreje.

  4. Kdaj naj bi bil naš davčni sistem tako razvit kot v Avstriji, kjer delodajalci dostavijo Davčni upravi vse podatke o plačah zavezancev, tako da posamezniku, ki ima kot edini dohodek samo plačo ni potrebno izpolnjevati dohodninske napovedi?

    Vse je posledica nekega dolgotrajnega razvoja. Če samo pogledamo kaj je Avstrija naredila pred 4 – 5 leti: spremenila je ta odnos, da so zavezanci postali njihove stranke. Le 5 let za tem, smo jim sledili tudi mi. Moje razmišljanje že gre v tej smeri, ampak pogledati moramo tudi konkretne podatke. Jaz ocenjujem, da ko bomo dobili dohodninske napovedi za leto 2006 in kasneje tudi za leto 2007, bomo lahko ugotovili koliko je tistih zavezancev, ki imajo samo plačo in prav gotovo bo v naslednjih letih ena od teh sprememb, da tem zavezancem ne bo treba vlagat dohodninskih napovedi. Če pogledamo po drugi strani, pa v prihodnjih letih zavezanci ne bodo imeli več opravka z dohodnino, tako kot jo imajo danes – dobili bodo neke informativne izračune, in potem gre ta zadeva praktično mimo njih, razen če se ima kdo za pritožit. Tako da bi sedaj težko naredili neko primerjavo med našo in Avstrijsko zakonodajo, ker smo mi šli v nek drug način izdajanja dohodninske napovedi, kar pomeni da bodo zavezanci že dobili izračunano dohodnino in jo bodo samo sprejeli. V Avstriji pa imajo za te zavezance kombinacijo, kar pomeni da če želiš lahko vložiš dohodninsko napoved ali pa tudi ne.

Galerija dogodka

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window